Papeževo pismo ob praznovanju 400-letnice najdenja telesa sv. Rozalije

Papež Frančišek

Dragemu bratu
monsinjorju Corradu Loreficeju
palermskemu nadškofu metropolitu
Ko veseli obhajamo 400-letnico najdenja telesa sv. Rozalije, je to zame posebna priložnost, da se duhovno povežem z vami, dragi sinovi in hčere palermske Cerkve, ki želi nebeškemu Očetu, ki je vir vsake milosti, povzdigniti hvalo za dar tako vzvišene podobe ženske in »apostole«, ki si iz ljubezni do svojega Gospoda ni pomišljala sprejeti preizkušnje samote. S spoštovanjem mislim nate, dragi brat Corrado, na civilne in vojaške oblasti, prisrčno pa pozdravljam tudi duhovnike, redovnice in redovnike, pripadnike tolikih bratovščin, laiška gibanja in vse, ki so se v teku tega jubilejnega leta pridružili v molitvi in se od svete Rozalije naučili predanosti do ubogih in zvestobe blagovesti.

»Per amore Domini mei,« je razlog, ki ga je sv. Rozalija navedla, ko je predala svoje življenje in zapustila bogastvo sveta. Kristjanovo življenje je tako v časih, ko je živela naša devica puščavnica, kot v naših dneh nenehno zaznamovano s križem. Kristjani ljubijo vedno, pogosto tudi v okoliščinah, v katerih ljubezen ni razumljena ali je celo zavrnjena. Tudi danes gre za odločitev, ki gre proti toku, saj je tisti, ki hodi za Kristusom, poklican, da za svojo logiko prevzame logiko evangelija, ki je upanje, ki se v svojem srcu odloča, da naredi prostor za ljubezen, da jo pokloni drugim, da jo žrtvuje za brata, da jo deli s tistimi, ki je niso izkusili zaradi »kuge«, ki pesti človeštvo.

Vi, verniki in častilci »Santuzze«, kakor se sinovsko obračate nanjo, ste duhovni dediči, ki morate prevesti v evangeljski način življenja njeno pričevanje vere in ljubezni do bližnjega. Kakor ona dajte tudi vi svoji deželi lepo obličje bogati s kulturo, zgodovino in globoko vero, kjer so veliki ljudje našli moč, da so se použili zaradi evangelija in družbene pravičnosti. V šoli sv. Rozalije, ki se je odpovedala vsemu odvečnemu, tudi vi ne oklevajte, ko se velikodušno darujete drugim. S pogumnim duhom se soočite z izzivi, ki še vedno ovirajo preporod tega mesta, katerega življenje ogroža toliko težav, med njimi nekatere zelo boleče. Pogumno glejte nanj, ki je Usmiljenje, v čigar očeh trpljenje njegovega ljudstva ni neopaženo, ker so »celo vsi lasje na vaši glavi prešteti« (Mt 10,30). On pozna naše bolečine in je pripravljen vliti nanje balzam tolažbe, ki zdravi in daje obnovljen polet.

Z Rozalijo, ženo upanja, vas torej spodbujam: palermska Cerkev, vstani! Bodi svetilnik novega upanja, bodi živa skupnost, ki naj prerojena v krvi mučencev ponudi živo in svetlo pričevanje za Kristusa, našega odrešenika. Božje ljudstvo na tem blagoslovljenem robu zemlje, ne izgúbi upanje in ne popusti nelagodju. Znova odkrij veselje ob začudenju, ko te poboža Oče, ki te kliče k sebi in te vodi na pota življenja, da bi okusilo sadove sloge in miru.

Želim vam, da bi to Rozalijino jubilejno leto, ki se bliža koncu, pospešilo predvsem nov duhovni razcvet v dogajanjih, ki ste jih sprožili v svoji cerkveni skupnosti. Zato vas vabim, da učljivo prisluhnete Svetemu Duhu, da boste lahko udejanjili bogato pastoralno žetev, da boste pripravljeni širiti blagi vonj gostoljubja in usmiljenja.

Izročite svoji sveti zavetnici želje in hrepenenja, ki jih nosite v srcu; prosite njo, ženo molitvenega molka, naj prežene strahove in premaga obupovanje, ki zatirata korenine dobrega, da boste drzni učenci Učitelja in graditelji upanja.

To je v mojem srcu, ko kličem priprošnjo svetnikov in svetnik, ki venčajo sicilsko Cerkev, in vas izročam v varstvo Device Marije ter rade volje podeljujem svoj blagoslov, ob tem pa zaupam tudi v vaše molitve zame.

Z bratskimi pozdravi.

Rim, pri sv. Janezu v Lateranu, 29. junija 2024,
na slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla
FRANČIŠEK