Papež: Najdragocenejša zapuščina staršev otrokom niso materialne stvari ampak ljubezen
Papež Frančišek
Jedli so tisto razdeljeno hrano in lahko so videli, kako, čeprav z nezadostnimi zalogami, a zaradi velikodušnosti in poguma tistega dečka, ki je dal na razpolago drugim to, kar je imel, da so se vsi nasitili (prim. Jn 6,1-13). Znamenje je bilo jasno. Če vsakdo z drugimi podeli to kar ima, z Božjo pomočjo, tudi s tem malim, vsi lahko nekaj imajo. Ne pozabite tega: Če nekdo z drugimi podeli to kar ima, z Božjo pomočjo, tudi s tem malim, vsi lahko nekaj imajo. Ne pozabite tega.
Pa vendar niso tega razumeli. Jezusa so imeli za neke vrste rokohitrca in so ga začeli ponovno iskati, upajoč, da bo ponovil čudež, kot da je to čaranje (prim. v. 26).
Bili so protagonisti temelje izkušnje za njihovo pot, a niso razbrali njenega pomena. Njihova pozornost se je osredotočila samo na hlebe in ribe, na materialno hrano, ki hitro preide. Niso opazili, da je to samo orodje, preko katerega je Oče, medtem ko je potešil njihovo lakoto, razodeval nekaj veliko bolj pomembnega. In kaj je Oče razodeval? Pot življenja, ki traja za vedno in okus kruha, ki nasičuje onkraj vsake mere. Skratka, pravi kruh je bil in je Jezus, njegov ljubljeni Sin, ki je postal človek (prim. v. 35), ki je prišel, da bi z nami delil našo revščino in nas preko nje vodil k veselju polnega občestva z Bogom in z brati (prim. Jn 3,16).
Materialne stvari ne zapolnijo življenja, nam sicer pomagajo iti naprej, ampak ne zapolnijo življenja. To lahko stori samo ljubezen (prim. Jn 6,35). Da pa bi se to zgodilo, je potrebno začeti hoditi po poti dejavne ljubezni, ki ne zadrži nič zase, ampak vse podeli. Dejavna ljubezen vse podeli.
Se to ne dogaja po naših družinah? Pomislimo na tiste starše, ki se trudijo vse življenje, da bi otroci prav rastli in da bi jim nekaj pustili za njihovo prihodnost. Kako lepo je, ko je to sporočilo razumljeno in so otroci hvaležni in tudi oni postanejo med sabo solidarni kot bratje! A kako žalostno je, ko se prepirajo za dediščino, – toliko primerov sem videl, res je žalostno – in se borijo med sabo in zaradi denarja ne govorijo med sabo leta in leta. Sporočilo očeta in mame, njuna najdragocenejša zapuščina ni denar, ampak ljubezen s katero podarjajo otrokom vse to kar imajo, natanko tako kot to počne Bog z nami, in nas tako učijo ljubiti.
Vprašajmo se torej: kakšen odnos imam do materialnih stvari? Sem njihov suženj, ali pa jih svobodno uporabljam kot orodje za podaritev in sprejemanje ljubezni? Znam reči hvala Bogu in bratom za darove, ki sem jih prejel? Jih znam podeliti z drugimi?
Marija, ki je Jezusu podarila vse svoje življenje, naj nas nauči vsako stvar napraviti za orodje ljubezni.
