Papeževo pismo za XVII. medkrščanski simpozij na temo Kaj je človek v času antropološke spremembe

Papež Frančišek

Častitemu bratu
gospodu kardinalu Kurtu Kochu,
prefektu Dikasterija za pospeševanje edinosti kristjanov.
S prisrčno bližino pozdravljam cenjene govorce in vse udeležence XVII. medkrščanskega simpozija, ki ga združeno organizirata Frančiškanski inštitut za duhovnost na Papeški univerzi Antonianumu in Oddelek za teologijo Pravoslavne teološke fakultete na univerzi »Aristoteles« v Solunu, ki poteka od 28. do 30. avgusta  2024 v Traniju na temo »'Kaj je človek' (Ps 8,5) v času antropološke spremembe«. Posebej želim čestitati organizatorjem te enkratne izkušnje konkretnega sodelovanja med katoličani in pravoslavnimi, ki je zdaj postala lepa tradicija.

Naslov simpozija govori o času antropološke spremembe, vendar bi to, kar se dogaja v naših dneh, lahko opredelili kot pravo revolucijo. Spremembe, ki jih je prenesla informacijska revolucija, kot na primer razvoj umetne inteligence, neverjetni razvoji na področju znanosti, današnje moške in ženske silijo k ponovnemu premisleku o njihovi identiteti, njihovi vlogi v svetu in družbi ter njihovi poklicanosti k transcendenci. Posebnost človeškega bitja v celotnem stvarstvu, njegova edinstvenost v odnosu do drugih živali, in celo njegov odnos s stroji so namreč nenehno postavljeni pod vprašaj. Poleg tega se način, kako današnji moški in ženske razumejo temeljna izkustva svojega obstoja, kot so spočenjanje, rojevanje, umiranje, strukturno spreminja. Na to antropološko revolucijo, ki poteka, se ni mogoče odzvati zgolj z zanikanjem in s kritiko. Prej je potreben globok razmislek, ki je sposoben prenoviti misel in odločitve, ki jih je treba sprejeti (prim. Videosporočilo ob Plenarnem zasedanju Papeškega sveta za kulturo na temu »Potrebnemu humanizmu naproti«, 23. novembra 2021).

Ta izziv zadeva vse kristjane, katerikoli Cerkvi pripadajo. Zaradi tega je posebej zanimivo, da katoličani in pravoslavni skupaj spodbujajo to razmišljanje. V luči učenja Svetega pisma in krščanskega izročila pa je zlasti potrebno poudariti, da vsakemu človeškemu bitju pripada dostojanstvo zgolj zaradi dejstva, da obstaja kot duhovno bitje, ki ga je ustvaril Bog in je namenjeno sinovskemu odnosu z Njim (prim. Ef 1,4-5), neodvisno od njegovega ravnanja v skladu s svojim dostojanstvom ali ne, od družbeno-ekonomskih razmer v katerih živi ali od njegovih bivanjskih pogojev. Obramba tega dostojanstva pred zelo konkretnimi grožnjami kot so revščina, vojna, izkoriščanje in drugo, predstavlja skupno obveznost za vse Cerkve, na kateri morajo delati skupaj.

Dela XVII. medkrščanskega simpozija z veseljem spremljam s svojo molitvijo in na priprošnjo sv. Nikolaja romarja, zavetnika Tranija, kličem na vse sodelujoče Gospodov blagoslov v zaupanju, da se bodo tudi oni dobrotno spomnili mene v svojih molitvah.

Vatikan, 17. julija 2024
FRANČIŠEK