Papež novinarjem o vojni v Gazi, ameriških volitvah, odnosih s Kitajsko
Vatican News
Novinarji so svetega očeta najprej povprašali o vtisih potovanja, med katerim je obiskal štiri države. Med drugim je izrazil presenečenje nad Singapurjem, zelo razvito in urejeno državo s prijaznimi ljudmi. Izpostavil je zelo visoko medversko kulturo ter zatrdil, da tamkajšnje medversko srečanje, namenjeno pretežno mladim, predstavlja »zgled bratstva«.
O Vzhodnem Timorju je dejal, da ima »preprosto, družinsko, veselo kulturo, kulturo življenja, ima veliko otrok«. Ko je med sklepno mašo uporabil izraz »krokodili«, je mislil na »ideje, ki lahko pridejo od zunaj in uničijo to harmonijo«, ki jo ima Vzhodni Timor.
Na vprašanje o vlaganju oligarhov v rudarstvo v Papui Novi Gvineji in Indoneziji, medtem ko domače prebivalstvo nima nobene koristi od te dejavnosti, je sveti oče izpostavil družbeni nauk Cerkve, ki pravi, da »mora obstajati komunikacija med različnimi družbenimi sektorji«. V državah v razvoju je po papeževih besedah treba razviti »družbene odnose«.
Odnosi s Kitajsko
Zatem je beseda nanesla na odnose s Kitajsko. »Zadovoljen sem s pogovori s Kitajsko,« je dejal. »Rezultati so dobri. Od državnega tajništva sem slišal, kako stvari potekajo, in sem zadovoljen.« Nato je dodal: »Kitajska je zame ilusión v smislu, da bi jo rad obiskal. Kitajsko občudujem in spoštujem. Je velika država s tisočletno kulturo in sposobnostjo dialoga, ki presega različne politične sisteme, ki jih je imela. Kitajska je obljuba in upanje za Cerkev. Upamo lahko tudi na sodelovanje za mir.«
Ameriške predsedniške volitve
Na vprašanje o predsedniških volitvah v ZDA in kako naj se katoličani odločijo med različnima programoma obeh kandidatov, je papež odvrnil, da sta tako zagovarjanje splava kot zavračanje migrantov »proti življenju«: »Zavrniti migrante, ne jim omogočiti dela, ne jih sprejeti je velik greh.« Že v Stari zavezi je obstajala dolžnost zaščititi tujce, sirote in vdove. Zavračanje migrantov »je greh proti življenju teh ljudi«. »Migracija je pravica, ki je obstajala že v Stari zavezi.«
Glede splava je papež dejal, da je to umor. »Znanost pravi, da so v prvem mesecu spočetja že oblikovani vsi organi. Splav pomeni ubiti človeško bitje. Če ti je ta beseda všeč ali ne, gre za uboj,« je poudaril in pojasnil, da »Cerkev ni zaprta, ker ne dovoljuje splava. Cerkev ga ne dovoljuje, ker pomeni ubijanje. V politični morali pravijo, da je slabo, če ne greš volit. Treba je voliti in treba je izbrati manjše zlo. Kdo je v tem primeru manjše zlo, tista gospa ali tisti gospod? Ne vem. Vsakdo naj v skladu z vestjo o tem premisli in tako stori.«
Mir v Gazi
V zvezi z morebitno mediacijo za dosego miru v Gazi je papež zatrdil, da si Sveti sedež za to prizadeva. Dejal je, da vsak dan kliče v župnijo v Gazi, kjer se nahaja 600 ljudi, kristjanov in muslimanov, ki mu pripovedujejo o groznih stvareh. »Na žalost ne vidim, da bi bil dosežen napredek v smeri miru. Bratstvo je pomembnejše od ubijanja bratov. Bratstvo, podati si roko. In tudi tisti, ki bodo v vojni zmagali, bodo doživeli velik poraz, saj je vojna poraz za vse brez izjeme. Zato je pomembno vse, kar se stori za mir.«
Zlorabe v Cerkvi
Zastavljeno je bilo tudi vprašanje o spolnih zlorabah v Cerkvi ter omenjen nedavni primer duhovnika abbéja Pierra v Franciji. Po papeževih besedah gre za »zelo bolečo in delikatno« zadevo. »Dobri ljudje, ljudje, ki delajo dobro – omenili ste abbéja Pierra –, potem pa, ko so naredili toliko dobrega, vidimo, da je ta oseba grd grešnik. To je naše človeško stanje.« Papež je poudaril, da se teh primerov ne sme skrivati: »Javni grehi so javni in jih je treba obsoditi. »Abbé Pierre je človek, ki je naredil veliko dobrega, a je tudi grešnik. O tem moramo jasno govoriti in ne skrivati. Delo proti zlorabam je nekaj, čemur se moramo vsi posvetiti. A ne le proti spolnim zlorabam, temveč proti vsem vrstam zlorab. Družbene zlorabe, vzgojne zlorabe, spreminjati miselnost ljudi, jemati svobodo ... Zloraba je po mojem mnenju demonska stvar, saj vse vrste zlorab uničujejo dostojanstvo osebe, vse vrste zlorab poskušajo uničiti to, kar vsi smo: Božja podoba. Vesel sem, ko ti primeri pridejo na površje.«
Podnebna kriza
Ob koncu je sveti oče spregovoril še o razmerah v Venezueli ter državne voditelje pozval k dialogu in prizadevanju za mir. »Diktature ničemur ne služijo in se prej ali slej slabo končajo.« Povprašalo se ga je tudi, ali bo obiskal Argentino, na kar je odgovoril, da bi si želel iti, saj je to njegov narod, a stvari še niso odločene, saj je prej treba še marsikaj rešiti. V zvezi s Pariškim sporazumom je papež dejal, da je podnebni problem zelo resen. Dodal je, da je od srečanja v Parizu leta 2015 vse manj srečanj o podnebnih vprašanjih. Veliko se govori, a ničesar se ne stori, takšen je vsaj papežev vtis.
