Papež o skupnem obhajanju velike noči: Vztrajno iskati občestvo
Vatican News
Skupina Pasqua Together zastopa različne stvarnosti in skupnosti: zlasti krščanske veroizpovedi, nato združenja in laiška gibanja ter nazadnje različna področja, na katerih delujejo, kot so politika, priprava pobude Drugo tisočletje odrešenja leta 2033 ter podobne iniciative. Sveti oče jim kot pozdrav nameni besede svetega Pavla: »Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa« (Rim 1,7).
Skupina Pasqua Together na vseh teh področjih izvaja različne skupne projekte. Papež jih spodbuja k nadaljnjemu prizadevanju v tej smeri, zlasti zato, ker s tem izražajo željo, da pomembna priložnost, ki nam jo ponuja leto 2025, ne bi izzvenela v prazno. »Naslednje leto – ki bo za katoliško Cerkev reden jubilej – bo namreč obhajanje velike noči zaradi sovpadanja koledarjev skupno za vse kristjane. To je pomembno znamenje, ki mu je dodana še 1700. obletnica praznovanja prvega ekumenskega koncila, Nicejskega koncila, ki je poleg razglasitve veroizpovedi (simbola) obravnaval tudi vprašanje datuma velike noči zaradi različnih tradicij, ki so obstajale že v tistem času.«
Papež je bil že večkrat naprošen, naj se poišče rešitev za to vprašanje, da skupno praznovanje dneva vstajenja ne bi bilo več izjema, ampak bi postalo normalnost. »Zato spodbujam tiste, ki si prizadevajo na tej poti, naj vztrajajo in se na vso moč trudijo pri iskanju možnega občestva ter se izogibajo vsemu, kar bi lahko namesto tega vodilo v nadaljnje delitve med brati.«
Izrazi misel, ki »vrača k bistvu te teme«: »Velika noč se ne zgodi na našo pobudo ali zaradi enega ali drugega koledarja. Velikonočni dogodek se je zgodil, ker “je Bog svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje” (Jn 3,16). Ne pozabimo Božjega prvenstva, njegovega primata, tega, da je on naredil prvi korak. Ne zapirajmo se v svoje vzorce, v svoje načrte, v svoje koledarje, v “našo” veliko noč. Velika noč je Kristusova! In dobro je, da prosimo za milost, da bi vedno bolj postajali njegovi učenci, mu dovolili, da nam pokaže pot, po kateri naj hodimo, in ponižno sprejeli povabilo, ki ga je nekega dne že izrekel Petru, naj hodimo po njegovih stopinjah in ne razmišljamo kot ljudje, ampak kot Bog (prim. Mr 8,33).«
Sveti oče še povabi k skupnemu razmišljanju in načrtovanju, pri tem pa – kot izpostavi – »imejmo pred seboj Njega, hvaležni za klic, ki nam ga je namenil, in željni, da bi v edinosti postali njegove priče, da bi svet veroval (prim. Jn 17,21)«. »Hoditi moramo skupaj. Pri tem pa nam bo pomagalo, če bomo tako kot apostoli začeli v Jeruzalemu, kraju, od koder se je po svetu razširilo oznanilo vstajenja. In tja se tudi vračajmo in prosimo Kneza miru, naj nam danes podari svoj mir.«
