Sveti oče teatincem ob 500-letnici reda o prenovi, občestvu in služenju
Vatican News
Sveti oče je na začetku spomnil, da so na ta dan leta 1524 sv. Kajetan Tienski in njegovi prvi tovariši prav v baziliki svetega Petra izpovedali slovesne zaobljube.
»To je bil začetek vaše redovne ustanove, ki je nastala, da bi udejanjala in spodbujala "skupno življenje in služenje Bogu v odnosu do bratov" ter prispevala k reformi Cerkve z reformo samih sebe, po zgledu prve apostolske skupnosti (prim. Mr 3,13-15). Zahvaljujem se vam in vas želim spodbuditi, da bi še naprej hodili v tej trojni smeri: v prenovi, občestvu ter služenju. To bi rad storil tako, da bi za izhodišče vzel prostor, v katerem se nahajamo, ter okoliščine, v katerih so vaši ustanovitelji izpovedali svoje zaobljube.
Prvič: prenova. Prvi teatinci niso izpovedovali slovesnih zaobljub v popolni, dokončani stavbi, kot jo vidimo danes, ampak praktično na velikem "gradbišču". Takšna je bila podoba vatikanske bazilike leta 1524. Že kar nekaj časa pred tem so se namreč začela dela za postopno rušenje stare Konstantinove zgradbe, ki ni bila več primerna za potrebe Božjega ljudstva, da bi zgradili novo. Delo je potekalo počasi, sredstev je primanjkovalo in tudi načrti niso bili povsem jasni. Kljub temu so se lotili dela, saj je skupnost rasla in prejšnje stavbe niso več zadoščale. Bratje, to je podoba; podoba, ki nam pomaga razmišljati o potrebi, da ostanemo zvesti svojemu poslanstvu, se pogumno podamo na poti prenove; ostati moramo utemeljeni na starem, hkrati pa moramo biti tudi pripravljeni porušiti to, kar ni več potrebno, da bi zgradili nekaj novega (prim. Lk 5,36-39). Pri tem pa je pomembno biti poslušni Duhu in zaupati v Božjo Previdnost. To je prenova.
Druga stvar: občestvo. Kot vemo, je pri gradnji bazilike svetega Petra sodelovalo veliko ljudi: znani umetniki, spretni obrtniki ter množica delavcev in pomočnikov, moških in žensk, ki so opravljali najbolj ponižna dela, združeni v istem naporu pri nastanku nove zgradbe. In tudi to je pomembno znamenje: gostoljubnega doma ne moremo zgraditi sami, ampak skupaj, v skupnosti, tako da ovrednotimo prispevek vseh (prim. 1 Kor 12,7-11).
Prenova, občestvo in tretja točka "gradnja", to je služenje. Najlepši projekti bi se izjalovili, če si ljudje ne bi zavihali rokavov in se lotili dela. Dobri sklepi ostanejo nerodovitni, če se konkretno ne damo na razpolago za služenje drugim, s ponižnostjo, z dobro voljo in v duhu daritve. Sveti Kajetan nam je to pokazal s številnimi karitativnimi deli, ki jih je spodbujal, nekatera izmed njih so živa še danes; predvsem pa nas je tega naučil Jezus, ki ni prišel, da bi mu služili, ampak da bi služil in dal svoje življenje (prim. Mr 10,45). In zelo pomenljivo je, da se je vaš inštitut rodil prav na praznik povišanja svetega križa.
Dragi bratje in sestre, kako lepa je ta bazilika! Potem pa poglejmo drug drugega in se spomnimo, da je stavba, v kateri se nahajamo, samo simbol: resničnost smo mi, osebno in v skupnosti. Pred petsto leti vaši ustanovitelji niso posvetili svojega življenja gradbišču iz opeke in marmorja, ampak iz živih kamnov (prim. 1 Pt 2,4-5); svoje življenje so posvetili Cerkvi z veliko začetnico, Cerkvi, ki je Kristusova nevesta, Božje ljudstvo in Gospodovo mistično telo (prim. Dogmatična konstitucija Lumen gentium, 6-9). Za njeno dobro se je vsak izmed njih do konca daroval in pomagal pri nastanku dela, ki je po stoletjih zvestobe danes zaupano vam. Pogum in naprej!
Zato vabim vso teatinsko družino, naj ob današnjem jubileju po zgledu svetega Kajetana z veseljem sprejme sklepe prenove, občestva in služenja. Hvala vam, najlepša hvala za delo, ki ga opravljate. Blagoslavljam vas in molim za vas! In prosim, ne pozabite moliti zame.«
