Papež komunikatorjem in novinarjem: Poklicani graditi mostove in občestvo

Graditi mostove in spodbujati občestvo

Začel je s spodbudo svetega Pavla: »Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru« (Ef 6,14-15). Kot je dodal, bi to lahko bile tudi značilnosti dobrega komunikatorja.

Delo zaposlenih na Dikasteriju za komunikacijo je poklicanost in poslanstvo. »S svojim delom in ustvarjalnostjo, s pametno uporabo sredstev, ki jih omogoča tehnologija, predvsem pa s svojim srcem ste poklicani k veliki in vznemirljivi nalogi: graditi mostove, ko toliko ljudi postavlja zidove; spodbujati občestvo, ko toliko ljudi podžiga razdor; dovoliti si biti vključeni v drame našega časa, ko toliko ljudi raje ostane ravnodušnih.«

Biti priče neskončnega Božjega usmiljenja

Plenarno zasedanje je bilo posvečeno vprašanju, kako spodbujati komunikacijo, ki je »konstitutivno sinodalna«. Sinoda o sinodalnosti zdaj postaja običajna pot naprej, slog, s katerim se v Cerkvi živi občestvo. Papež je izpostavil, da smo v vsakem izrazu skupnostnega življenja poklicani biti odmev božanske ljubezni, ki nas je v Kristusu pritegnila. »In prav to je značilno za cerkveno pripadnost: če bi razmišljali in delovali v skladu s političnimi ali podjetniškimi kategorijami, ne bi bili Cerkev. Če bi uporabljali posvetna merila ali svoje strukture skrčili na birokracijo, ne bi bili Cerkev. Biti Cerkev pomeni živeti v zavesti, da nas Gospod prvi ljubi, nas prvi kliče in nam prvi odpušča (prim. Rim 5,8). In mi smo priče tega neskončnega usmiljenja, ki se je zastonj izlilo na nas in nam spremenilo življenje.«

Komunikacija, ki povezuje

Vse to je tesno povezano tudi z delom komunikatorjev in novinarjev. »Kot komunikatorji ste namreč poklicani, da ste prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru,« je zatrdil sveti oče in dodal, da sanja o komunikaciji, ki povezuje ljudi in kulture, pri čemer je izpostavil, da vatikanski mediji danes pokrivajo že več kot petdeset jezikov.

»Sanjam o komunikaciji, ki bo znala pripovedovati in dati vrednost zgodbam in pričevanjem, ki se dogajajo na vseh koncih sveta, jih dajati v obtok in ponujati vsem. Sanjam o komunikaciji, ki poteka od srca do srca, ko se nas dotakne to, kar je človeško, ko se nas dotaknejo drame, ki jih živijo številni naši bratje in sestre. Zato vas vabim, da greste več ven, da si upate več, da tvegate več, ne zato, da bi širili svoje ideje, ampak da bi z iskrenostjo in strastjo pripovedovali o resničnosti. Sanjam o komunikaciji, ki bo znala preseči slogane in v središču pozornosti ohraniti revne, zadnje, migrante, žrtve vojn. Komunikacija, ki spodbuja vključevanje, dialog in iskanje miru. Kako nujno je dati prostor delavcem za mir! Ne naveličajte se pripovedovati njihovih pričevanj na vseh koncih sveta. Sanjam o komunikaciji, ki ljudi vzgaja, da se odpovedo delčku sebe in naredijo prostor za drugega; o komunikaciji, ki je strastna, radovedna in kompetentna, ki se zna potopiti v resničnost, da bi jo lahko pripovedovala.«

Pripovedovati o lepoti srečanj

Papež je zbrane spodbudil, naj se ne bojijo sodelovati, se spreminjati, se učiti novih jezikov, stopati po novih poteh, živeti v digitalnem okolju. A pri tem naj ne dopustijo, da bi jih sredstva, ki jih uporabljajo, posrkala vase; da bi resnične, konkretne in osebne človeške odnose nadomestila srečanja na spletu.

»Evangelij je zgodba o srečanjih, gestah, pogledih, pogovorih na ulici in za mizo. Sanjam o komunikaciji, ki bi danes pričevala o lepoti srečanj s Samarijanko, Nikodemom, prešuštnico, slepim Bartimaijem ...,« je dejal papež in spomnil, da je Jezus vso svojo pozornost namenja ljudem, njihovim skrbem, njihovemu trpljenju, pri čemer se je skliceval na svojo zadnjo okrožnico Dilexit nos. »Mi, komunikatorji, smo poklicani, da storimo enako, kajti ko se srečamo s Kristusovo ljubeznijo, postanemo sposobni tkati bratske vezi, priznavati dostojanstvo vsakega človeka in skupaj skrbeti za naš skupni dom.«

»Pomagajte mi, prosim, da bo s pomočjo sočutja do te ranjene zemlje svet spoznal Jezusovo Srce. S komunikacijo mi pomagajte, da bo svet, ki živi sredi vojn, družbeno-ekonomskih neravnovesij, potrošništva in protičloveške uporabe tehnologije, lahko ponovno pridobil tisto, kar je najbolj pomembno in potrebno, to je srce. Pomagajte mi s komunikacijo, ki je orodje za občestvo.«

Svetu pričevati o veri in upanju

Sveti oče je govor sklenil s spodbudo k pričevanju o svoji veri in upanju: »Kljub temu da svet pretresa strašno nasilje, kristjani znamo videti številne plamene upanja, številne majhne in velike zgodbe o dobrem. Prepričani smo, da zlo ne bo zmagalo, saj je Bog tisti, ki vodi zgodovino in rešuje naša življenja. Jubilej, ki ga bomo začeli čez nekaj tednov, je odlična priložnost, da svetu pričujemo o svoji veri in upanju.« Že vnaprej se je dikasteriju zahvalil za prizadevanje, da bi pomagal romarjem, ki bodo prišli v Rim, in tudi tistim, ki ne bodo mogli potovati, a bodo prek vatikanskih medijev lahko spremljali jubilejne slovesnosti in dogodke.