Papež: Novi svetniki so živeli Jezusov slog, bili so služabniki svojih bratov in sester

Vatican News

Za svetnike so bili razglašeni Emanuel Ruiz Lopez in sedem tovarišev iz reda frančiškanov ter laiki Francesco, Mooti in Raffael Massabki; italijanski duhovnik Giuseppe Allamano, ustanovitelj misijonarjev in misijonark Marije Tolažnice; Marie-Léonie Paradis, ustanoviteljica kongregacije malih sester Svete družine; Elena Guerra, ustanoviteljica kongregacije oblatinj Svetega Duha. Kot je dejal papež pri homiliji, so ti novi svetniki živeli v Jezusovem slogu, živeli so torej služenje. »Ko se naučimo služiti, vsako naše dejanje pozornosti in skrbi, vsak izraz nežnosti, vsako delo usmiljenja postane odsev Božje ljubezni. Tako v svetu nadaljujemo Jezusovo delo.«

Kaj hočeš, da ti storim? Ali moreš piti iz mojega keliha?

Sveti oče je pridigo začel z vprašanjem, ki ga je Jezus postavil Jakobu in Janezu: »Kaj hočeta, da vama storim?« (Mr 10,36). In takoj zatem dodal: »Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« (Mr 10,38). »Jezus postavlja vprašanja in nam prav na ta način pomaga pri razločevanju, kajti vprašanja nam pomagajo odkriti, kaj je v nas, osvetlijo, kaj nosimo v srcu,« je dejal papež Frančišek in povabil, naj se pustimo izprašati Gospodovi besedi. Predstavljajmo si, da sprašuje mene: »Kaj hočeš, da ti storim? Ali moreš piti iz mojega keliha?«

Predstava o Jezusu, ki je v skladu z logiko oblasti

S temi vprašanji Jezus razkrije »vez in pričakovanja, ki jih imajo učenci do njega, z lučmi in sencami, značilnimi za vsak odnos«. Dejansko sta Jakob in Janez z Jezusom povezana, vendar imata zahteve. Izrazita željo, da bi mu bila blizu, vendar le zato, da bi zasedla častno mesto, da bi imela pomembno vlogo, da bi sedela v njegovi slavi, na njegovi desnici in levici (prim. Mr 10,37). Očitno mislita na Jezusa kot na »zmagovitega in slavnega Mesija« in »pričakujeta, da bo svojo slavo delil z njima«. »V Jezusu vidita Mesija, vendar si ga predstavljata v skladu z logiko oblasti,« je pojasnil papež.

Mesija, ki je Bog ljubezni

»Jezus se ne ustavi pri besedah učencev, ampak gre globlje, posluša in prebira srce. V pogovoru s pomočjo dveh vprašanj poskuša razkriti željo, ki se skriva za tistimi prošnjami.«

Najprej vpraša: »Kaj hočeta, da vama storim?« (Mr 10,36). »To vprašanje razkrije misli njunega srca, osvetli skrita pričakovanja in sanje o slavi, ki jih učenca skrivaj gojita.« Kot da bi Jezus vprašal: »Kdo hočeta, da sem jaz za vaju?« in s tem »razkrije, kaj si v resnici želita, to je mogočnega in zmagovitega Mesija, ki jima bo zagotovil častno mesto«.

Nato Jezus z drugim vprašanjem ovrže to podobo Mesije in jima na ta način »pomaga, da spremenita svoj pogled, torej da se spreobrneta«: »Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« (Mr 10,38). »Na ta način jima razkrije, da ni Mesija, za kakršnega ga imajo. Je Bog ljubezni, ki se poniža, da bi dosegel ponižane; ki postane šibak, da bi dvignil šibke; ki dela za mir in ne za vojno; ki je prišel, da bi služil in ne da bi mu služili. Kelih, ki ga bo pil Gospod, je daritev njegovega življenja, ki nam ga je iz ljubezni podaril vse do smrti in to smrti na križu,« je dejal sveti oče.

Na levi in desni križanega Kristusa

»In tako bosta na njegovi desni in levi strani dva razbojnika, ki bosta kot On visela na križu in ne udobno nameščena na sedežih oblasti; dva razbojnika, ki sta pribita s Kristusom v bolečinah in ne sedita v slavi. Križani kralj, obsojeni pravični postane suženj vseh: to je zares Božji Sin! (prim. Mr 15,39). Ne zmaga tisti, ki dominira, ampak tisti, ki služi iz ljubezni.« O tem nam govori tudi Pismo Hebrejcem: »Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha« (Heb 4,15).

Tisti, ki sledijo Kristusu, morajo služiti

Na tej točki – je nadaljeval sveti oče – lahko Jezus pomaga učencem, da se spreobrnejo, da spremenijo svojo miselnost: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo« (Mk 10,42). »Vendar ni treba, da je tako, za tiste, ki sledijo Bogu, ki je postal služabnik, da bi s svojo ljubeznijo dosegel vse. Tisti, ki sledijo Kristusu, morajo, če želijo biti véliki, služiti in se učiti od njega.«

Spremeniti način razmišljanja

Papež je izpostavil, da Jezus razkriva misli, želje in projekcije naših src, včasih razkrinka naša pričakovanja o slavi, prevladi, moči. »Pomaga nam, da ne razmišljamo več po merilih sveta, ampak v skladu z slogom Boga, ki postane zadnji, da bi bili zadnji povzdignjeni in bi postali prvi. In ta Jezusova vprašanja z njegovim naukom o služenju so nam pogosto enako nerazumljiva, kot so bila učencem. Toda če mu sledimo, hodimo po njegovih stopinjah in sprejmemo dar njegove ljubezni, ki spremeni naš način razmišljanja, se lahko tudi mi naučimo Božjega sloga: služenja.«

Po papeževih besedah se za to moramo uriti: ne za moč, ampak za služenje. »Služenje je krščanski slog življenja. Ne gre za seznam stvari, ki jih je treba opraviti, kot da bi se nam po opravljenem delu zdelo, da smo končali svojo izmeno; kdor služi z ljubeznijo, ne reče: Zdaj bo na vrsti nekdo drug. Tako razmišljajo zaposleni, ne pa priče. Služenje se rodi iz ljubezni, ljubezen pa ne pozna meja, ne dela računov, razdaja se in se podarja. Ne proizvaja zgolj zato, da bi prinesla rezultate, ni priložnostno opravilo, temveč je nekaj, kar se rodi iz srca, ki se prenavlja z ljubeznijo in v ljubezni.«

»Ko se naučimo služiti, vsako naše dejanje pozornosti in skrbi, vsak izraz nežnosti, vsako delo usmiljenja postane odsev Božje ljubezni. Tako v svetu nadaljujemo Jezusovo delo.«

Ustvarjalni, trdni, velikodušni

Papež je dodal, da se v tej luči lahko spomnimo novih svetnikov: »V nemirni zgodovini človeštva so bili zvesti služabniki, moški in ženske, ki so služili v mučeništvu in veselju, kot brat Manuel Ruiz Lopez in njegovi tovariši. To so duhovniki in redovnice, goreči z misijonarsko strastjo, kot so don Giuseppe Allamano, s. Paradis Marie-Leonie in s. Elena Guerra.«

»Ti novi svetniki so živeli Jezusov slog, to je služenje. Vera in apostolat, ki so ga opravljali, v njih nista spodbujala posvetnih želja in hrepenenja po oblasti, ampak so, nasprotno, postali služabniki svojih bratov in sester, ustvarjalni pri delanju dobrega, trdni v težavah, velikodušni do konca. Z zaupanjem jih prosimo za priprošnjo, da bi tudi mi lahko sledili Kristusu, mu služili in za svet postali pričevalci upanja.«