Ameriški misijonski kongres. Papež: Cerkev govori vse jezike, ker govori jezik ljubezni

Vatican News

Papež Frančišek spregovori o molitvi, s katero so se pripravljali na Ameriški misijonski kongres: »To je molitev, usmerjena k Presveti Trojici, ki najprej priznava Očeta kot usmiljenega Boga, ki nam je po svojem Sinu Jezusu Kristusu razodel blagovest, da bi ga prosili, naj po Svetem Duhu razlije svojo ljubezen in obnovi obličje zemlje.«

Temelj misijonstva je izkušnja Boga

Po papeževih besedah je temelj misijonstva prav to: »prepoznati se kot otroci, ki se jih je dotaknilo Božje usmiljenje«. »Ne moremo dati tistega, česar nimamo, ne moremo izraziti tistega, česar nismo živeli, česar naše oči niso videle in česar se naše roke niso dotaknile. Temelj misijonstva je izkušnja Boga, srečanje ljubezni z Jezusom, ki nam razodeva blagovest, kaže nam Očeta.«

Zgled tega so mnogi misijonarji, ki so z besedami in dejanji oznanjali to veselo novico. »Jezus je bil prvi misijonar, “prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom” (Lk 24,19). Besede, ki jih je izgovoril pred Bogom, svojim Očetom, v intimni molitvi, ki je bila na začetku vsakega njegovega dejanja. Dela, ki jih je uresničil pred svojim Očetom v življenju, popolnoma posvečenem njegovi volji, da bi lahko na ta način njegovemu ljudstvu pričeval o največji ljubezni. To je sporočilo, ki so ga misijonarji prinašali v vsako dobo, na vsak kraj, v vsakem jeziku. “ Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih” (Mt 5,16).«

Videti Boga

To je tudi poklicanost vsake krščene osebe: videti Boga, videti ga v svetu, v bratu, imeti oči, ki vidijo Kristusa in torej sočuten in usmiljen pogled, ki sprejema. »Pogled, ki izraža veselje, ki se izliva iz našega srca. Veselje učencev po srečanju z Vstalim, ki se ga ne more zadrževati in jih spodbuja, da se podajo na pot,« zapiše papež.

Jezik ljubezni je razumljiv vsem ljudem

Sveti Duh v nas ustvarja čudovita dela in nam daje besede, s katerimi se obračamo na Boga (prim. Rim 8,14) in na ljudi (prim. Mt 10,19). Zato učenci skupaj z Marijo od vsega začetka najprej kličejo Svetega Duha. »Z njegovo življenjsko močjo lahko posredujemo sporočilo v katerem koli jeziku, kajti Cerkev govori vse jezike, predvsem pa zato, ker vedno govori isti jezik. To je jezik ljubezni, ki je razumljiv vsem ljudem, saj je del njihovega bistva, namreč da so Božja podoba. Na ta način se veselje Duha ne konča z njimi, ampak se širi, se sporoča in nas vabi, da kot verno Božje ljudstvo hodimo skupaj v sinodalnosti in vzajemnem poslušanju.«

Očeta nenehno prositi za Ljubezen

Ko poslušamo Boga ter naše brate in sestre, lahko opazimo, kako je včasih njegova podoba v naših utrujenih očeh motna, in zdi se, da nam primanjkuje moči za hojo. »Ne smemo opustiti svoje molitve, ampak Očeta nenehno prositi, naj izlije svojo Ljubezen, svojega oživljajočega Duha, da bi obnovil obličje te zemlje, ranjene zaradi naših krivic in trpljenja, ki smo ga povzročili,« zatrdi sveti oče.

Marija, zgled evangelizacije

Ob koncu sporočila v ospredje postavi Marijo: »Presveta Devica Marija, Hči Boga Očeta, Mati Božjega Sina in Nevesta Svetega Duha, se nam predstavlja kot Skrinja zaveze, kot tisti prvi Tabernakelj, ki se, ko sprejme Jezusa, poda na pot, v služenje. Ona je zgled evangelizacije, ki bo Kristusa ponesla vsemu človeštvu; ker je v molitvi vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu (prim. Lk 2,51), ker v zboru vernikov kliče dar Svetega Duha za Cerkev. S posnemanjem njenega zgleda predanosti in podprti z njeno materinsko in previdnostno skrbjo, moramo na vseh koncih sveta vedno biti njeni učenci misijonarji,« sklene sveti oče.