Sveti oče: Vzgoja mladih za služenje drugim premaga brezbrižnost
Vatican News
Sveti oče je na začetku govora navzočim dejal, da njihovo romanje v Rim priča o »želji, da bi svoje življenje kot verniki združili z življenjem moških in žensk na odgovornih položajih.
»Vaša regija, bogata s stoletno zgodovino, je bila prizorišče dogodkov, ki so jo oblikovali, in na vas je, da jih čim bolje ovrednotite in zapuščino prenesete na prihodnje rodove, kot so to storili Frédéric Mistral, pesnik iz Provanse, Alphonse Daudet ali Marcel Pagnol, ki so v svojih delih znali uporabiti okuse Provanse. Poleg tega je za vašo regijo značilna sredozemska razsežnost in leži na križišču, kjer se stikajo različni vplivi in tradicije, kar pa povzroča tudi spore, ki jih morate redno reševati. To je njena poklicanost, ki sem jo izpostavil med svojim obiskom v Marseillu: biti kraj, kjer se srečujejo različne države in stvarnosti na podlagi človečnosti, ki nam je vsem skupna, in ne na podlagi ideologij, ki razdeljujejo ljudi, ki razdeljujejo državo (prim. Govor v Svetilniški palači, 23. september 2023)«.
Francoske politike je papež zatem povabil, naj premislijo o nujnosti, da bi mladim ponudili vzgojo, ki jih bo usmerila k potrebam drugih in bo v njih vzbudila čut za zavzetost. »Mlad človek, ki odrašča, potrebuje ideal, saj je v osnovi velikodušen in odprt za bivanjska vprašanja. Tisti, ki mislijo, da si mladi ne prizadevajo za nič drugega kot to, da so na kavču ali na družbenih omrežjih, se motijo! Vključevanje mladih v resnični svet, obisk ostarelih ali invalidov, obisk revnih ali migrantov jim odpira veselje do sprejemanja in darovanja ter nudi nekaj tolažbe ljudem, ki so postali nevidni zaradi zidu brezbrižnosti. Zanimivo je, kako ravnodušnost ubija človeško občutljivost! Obstaja že več omembe vrednih pobud, ki jih je treba samo spremljati, spodbujati in množiti!«
V nadaljevanju je sveti oče navzočim zaželel, da bi tudi z njihovim prispevkom razprava o bistvenem vprašanju glede konca življenja potekala v resnici. »Gre za spremljanje življenja ob njegovem naravnem koncu s širšim razvojem paliativne oskrbe. Kot veste, morajo ljudi ob koncu življenja spremljati negovalci, ki so zvesti svoji poklicanosti, ki je zagotavljanje oskrbe in pomoči, kljub temu, da ne morejo vedno ozdraviti. Besede ne pomagajo vedno, vendar pa to, da bolnika primemo za roko, dobro dene ne samo bolniku, temveč tudi nam.«
Ob koncu srečanja je papež ponovno izrazil svoje veselje nad tem, da se tisti, ki imajo odgovornosti na gospodarskem in družbenem področju, zanimajo za sporočilo Cerkve in si vzamejo čas, da bi ga bolje spoznali na srečanjih med njihovim romanjem. »Čeprav sta si politika in vera različni, imata skupne in podobne interese, vsi pa se v različnih vlogah zavedamo naloge, ki jo moramo opraviti za skupno dobro. Cerkev želi prebuditi duhovne moči, ki lahko oplodijo celotno družbeno življenje (prim. Okrožnica Fratelli tutti, 276), in vi lahko računate na njeno pomoč«.
