Papež: Na družbo gledati s sočutjem, premagati neevangeljske drže

Vatican News

Prvega sinodalnega zasedanja, ki je potekalo od 15. do 17. novembra v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja, se je udeležilo približno tisoč italijanskih škofov in delegatov. Začelo se je s papeževim sporočilom, ki ga je prebral kardinal Matteo Zuppi, predsednik Italijanske škofovske konference.

Sveti oče spomni, da je »hoditi skupaj, vsi, proces, v katerem se Cerkev, poslušna delovanju Svetega Duha, občutljiva za prestrezanje znamenj časov, stalno prenavlja in izpopolnjuje svojo zakramentalnost, da bi bila verodostojna priča poslanstva, v katerega je poklicana, da bi zbirala vsa ljudstva zemlje v eno samo ljudstvo, ki je pričakovano na koncu, ko nas bo Bog sam posadil na gostijo, ki jo bo On pripravil«.

Izpostavi tri smernice – nadaljevati hojo, Cerkev oblikovati skupaj in biti odprta Cerkev –, ki zadevajo življenje Cerkve v Italiji v sedanjem kontekstu. »Sinteze, ki so jih zbrale krajevne Cerkve, pričajo o živosti, ki se izraža, ko se gojita skupnost in slog odprtosti. To so zgodbe, v katerih je deloval Sveti Duh, ki je pokazal na prednostne razsežnosti, da bi sprožili določene procese, sprejeli pogumne odločitve, se vrnili k oznanjevanju preroštva evangelija in postali misijonarski učenci. Ne bojte se dvigniti svojih jader proti vetru Svetega Duha!« opogumlja papež.

Tudi danes – nadaljuje – so namreč poslani, da v svet z veseljem ponesejo veselo oznanilo. In tega se naj zavedajo tudi med tretjo fazo sinodalne poti, ki je posvečena preroštvu: »Preroki živijo v času in ga berejo s pogledom vere, ki ga osvetljuje Božja beseda. Gre torej za to, da to, kar je bilo zbrano v teh letih, prevedemo v evangeljske izbire in odločitve. In to v pokorščini Svetemu Duhu. On je protagonist sinodalnega procesa. On odpira posameznike in skupnosti za poslušanje, On naredi dialog pristen in rodoviten, On osvetljuje razločevanje, On usmerja izbire in odločitve. Zlasti pa je On tisti, ki v Cerkvi ustvarja harmonijo in občestvo.«

Papež italijanske škofe in duhovnike spodbudi, naj še naprej očetovsko in ljubeče spremljajo to pot, medtem ko bodo z Božjo pomočjo prevzeli odgovornost za tisto, kar bo odločeno. Prav tako naj vodijo skupnosti po poti občestva, soudeleženosti in poslanstva.

»Sinodalna pot prav tako razvija energije, da bi Cerkev lahko kar najbolje izpolnila svojo zavezanost državi. Jezus je premišljeval o množicah in razumel njihovo trpljenje in pričakovanja, njihovo potrebo po kruhu za telo in tudi za dušo. Tako smo poklicani, da na družbo, v kateri živimo, gledamo s pogledom sočutja, da bi se pripravili na prihodnost in premagali neevangeljske drže, kot so pomanjkanje upanja, samopomilovanje, strah in zaprtosti. Pred vami se odpira obzorje: še naprej sejte v zemljo seme Besede, da bo obrodilo sadove.«