Sporočilo svetega očeta patriarhu Bartolomeju ob prazniku svetega Andreja

Vatican News, papež Frančišek

Kardinala Kocha sta spremljala predstojnika Dikasterija, msgr. Flavio Pace, tajnik, in msgr. Andrea Palmieri, podtajnik. Apostolski nuncij v Turčiji, nadškof Marek Solczyński, se je pridružil Istanbulu.

Delegacija Svetega sedeža se je udeležila slovesne Božanske liturgije, ki jo je vodil ekumenski patriarh Njegova svetost Bartolomej, v patriarhalni cerkvi Svetega Jurija v Phanarju ter imela srečanje s patriarhom in pogovore s komisijo Sinoda, pristojno za odnose s Katoliško Cerkvijo.

Sporočilo svetega očeta Frančiška
njegovi Svetosti Bartolomeju,
carigrajskemu nadškofu in ekumenskemu patriarhu

Vaša svetost, ljubljeni brat v Kristusu.
Bogoslužni spomin apostola Andreja, zavetnika Konstantinopelskega ekumenskega patriarhata, mi ponuja primerno priložnost, da v imenu celotne Katoliške Cerkve in v svojem imenu izrazim iskrene dobre želje Vaši svetosti, članom Svetega sinoda, duhovščini, menihom in vsem vernikom, zbranim v patriarhalni stolnici svetega Jurija v Phanarju. Poleg tega pošiljam zagotovilo svoje goreče molitve, da vam Bog Oče, vir vsakega daru, podeli obilne nebeške blagoslove na priprošnjo svetega Andreja, prvega med poklicanimi in brata svetega Petra. Delegacija, ki sem jo poslal tudi letos, kaže bratsko naklonjenost in globoko spoštovanje, ki ga še naprej gojim do Vaše Svetosti in do Cerkve, ki je zaupana Vaši pastoralni oskrbi.

Ravno pred dnevi, 21. novembra, je minilo šestdeset let od razglasitve dekreta Unitatis Redintegratio, ki je zaznamoval uradni vstop Katoliške Cerkve v ekumensko gibanje. Ta pomemben dokument drugega vatikanskega koncila je odprl pot dialogu z drugimi Cerkvami. Naš dialog s pravoslavno Cerkvijo je bil in je še posebej ploden. Prvi izmed doseženih sadov je prav gotovo prenovljeno bratstvo, ki ga danes še posebej intenzivno doživljamo, in za to se zahvaljujem vsemogočnemu Bogu Očetu. Toda tisto, kar Unitatis redintegratio postavlja kot končni cilj dialoga, polnega občestva med vsemi kristjani, soudeležbe v enem evharističnem kelihu, še ni uresničeno niti z našimi pravoslavnimi brati in sestrami. To ni presenetljivo, saj delitve, ki segajo v tisočletje, ni mogoče rešiti v nekaj desetletjih. Obenem pa ima, kot trdijo nekateri teologi, cilj ponovne vzpostavitve polnega občestva nesporno eshatološko razsežnost, saj pot do enosti sovpada s potjo zveličanja, ki je že bila dana v Jezusu Kristusu, in katere bo Cerkev v polnosti deležna šele ob koncu časov. To ne pomeni, da bi morali izgubiti izpred oči končni cilj, po katerem vsi hrepenimo, niti ne smemo izgubiti upanja, da bo to enost mogoče doseči v teku zgodovine in v razumnem času. Katoličani in pravoslavni ne smemo nikoli nehati moliti in delati skupaj, da bi bili pripravljeni sprejeti božanski dar enosti.

Nepreklicno zavezanost Katoliške Cerkve poti dialoga je ponovno potrdilo nedavno redno zasedanje škofovske sinode, ki je potekala v Vatikanu od 2. do 27. oktobra 2024. Spodbuda za ponovno uresničevanje sinodalnosti v Katoliški Cerkvi bo zagotovo spodbujala odnose med Katoliško Cerkvijo in Pravoslavno Cerkvijo, ki je vedno ohranila to konstitutivno cerkveno razsežnost živo. Poleg konkretnih odločitev, ki bodo izhajale iz dela zasedanja, je v teh dneh šlo za doživeto vzdušje pristnega in odkritega dialoga. V svetu, ki ga razdirajo nasprotja in polarizacije, so udeleženci sinode, kljub temu, da prihajajo iz zelo različnih okolij, znali prisluhniti drug drugemu brez sodbe ali obsojanja. Poslušanje brez obsojanja bi moralo biti tudi način, kako katoličani in pravoslavni nadaljujejo svojo pot k enosti. Posebej me veseli, da so v sinodalnem procesu dejavno sodelovali tudi predstavniki drugih Cerkva, med njimi metropolit Job iz Pizidije, delegat carigrajskega ekumenskega patriarha. Njegova navzočnost in marljivo delo je bilo obogatitev za vse in oprijemljiv znak vaše pozornosti in podpore, ki ste jo vedno namenili sinodalnemu procesu.

Vaša svetost, skorajšnja 1700. obletnica prvega nicejskega cerkvenega zbora bo še ena priložnost za pričevanje rastočega občestva, ki že obstaja med vsemi, ki so krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Večkrat sem že izrazil željo, da bi ta dogodek lahko praznovali skupaj z vami, in se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se že lotili dela, da bi to omogočili. Ta obletnica ne bo zadevala le starodavnih sedežev, ki so dejavno sodelovali na koncilu, ampak vse kristjane, ki svojo vero še naprej izpovedujejo po besedah ​​nicejsko-carigrajske veroizpovedi. Spomin na ta pomemben dogodek bo zagotovo utrdil že obstoječe vezi in spodbudil vse Cerkve k prenovljenemu pričevanju v današnjem svetu. Živeto bratstvo in pričevanje kristjanov bosta tudi sporočilo za naš svet, ki ga pestijo vojne in nasilje. V zvezi s tem se voljno pridružujem vaši molitvi, da bi zavladal mir v Ukrajini, Palestini, Izraelu in Libanonu ter v vseh tistih regijah, kjer se bije, kar sem pogosto imenoval »svetovna vojna po koščkih«.

S temi občutji, Vaša svetost, obnavljam svoje prisrčne dobre želje. Izročam Vas priprošnji svetih bratov Petra in Andreja, izmenjujem z vami bratski objem v Kristusu, našem Gospodu.

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 30. november 2024.
Frančišek