Sveti oče med opoldansko molitvijo o tem, kar mine, in o tem, kar ostane
Vatican News
Papež Frančišek je na začetku spomnil na današnji evangeljski odlomek, v katerem Jezus opisuje veliko stisko z besedami: »Sonce bo otemnelo in luna ne bo dajala svetlobe« (Mr 13,24). Dejal je, da bi spričo tega trpljenja marsikdo lahko pomislil na konec sveta, vendar pa Gospod izkoristi priložnost, da nam ponudi drugačno razlago, ko pravi: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle« (Mr 13,31).
»Lahko se zaustavimo ob tem izrazu: to, kar preide in to, kar ostane. Najprej to, kar preide. V nekaterih okoliščinah našega življenja, ko gremo skozi določeno krizo ali doživimo kakšen neuspeh, pa tudi ko okoli sebe vidimo bolečino, ki jo povzročajo vojne, nasilje, naravne nesreče, imamo občutek, da gre vse proti koncu in zaznamo, da tudi najlepše stvari minejo. Vendar pa so krize in neuspehi, pa naj bodo še tako boleči, pomembni, saj nas učijo, naj damo vsaki stvari ustrezno težo; naj ne navezujemo srca na stvarnosti tega sveta, saj bodo minile.
Hkrati nam Jezus govori o tem, kar ostane. Vse preide, njegove besede pa ne bodo prešle: Jezusove besede ostanejo za vedno. Tako nas vabi, naj zaupamo evangeliju, ki vsebuje obljubo zveličanja in večnosti, ter naj ne živimo več v tesnobi smrti. Kajti medtem ko vse mine, Kristus ostane. V Njem, v Kristusu, bomo nekoč našli stvari in ljudi, ki so minili in ki so nas spremljali v našem zemeljskem življenju. V luči te obljube vstajenja vsaka stvarnost dobi nov pomen: vse umre in tudi mi bomo nekoč umrli, vendar pa ne bomo izgubili ničesar od tega, kar smo zgradili in ljubili, saj bo smrt začetek novega življenja.
Bratje in sestre, tudi v stiskah, krizah in neuspehih nas evangelij vabi, naj na življenje in na zgodovino ne gledamo s strahom, da bi izgubili, tisto, kar mine, ampak z veseljem nad tem, kar ostane. Ne pozabimo, da nam Bog pripravlja prihodnost življenja in veselja.
Vprašajmo se torej: ali smo navezani na zemeljske stvari, ki minejo, minejo hitro, ali na Gospodove besede, ki ostanejo in nas vodijo v večnost? Prosim, zastavimo si to vprašanje, pomagalo nam bo.
In prosimo Sveto Devico, ki je popolnoma zaupala Božji Besedi, naj posreduje za nas.«
