Sveti oče: Za mir je potreben dialog; nikoli izgubiti upanja

Vatican News

Papež je na začetku govora pohvalil njihova prizadevanja za mir v Sveti deželi, »ki je bila skozi stoletja priča tolikemu nasilju in trpljenju«. »Zaradi trenutnih razmer je spodbujanje miru še toliko pomembnejše in vesel sem, da vašo delegacijo sestavljajo mladi iz različnih okolij in verstev. To je jasno znamenje, da je želja po miru globoko zakoreninjena v človeškem srcu in da je sposobna prinašati enost v različnosti. Vendar pa vsi vemo, da vaša naloga ni lahka. Zato bi vam rad v razmislek predlagal tri kratke točke.«

»Prva je ta, da za to pomembno nalogo potrebujemo mlade, saj imajo določene vrste idealizem, navdušenje in upanje, ki nas vse spominjajo, da je boljši svet mogoč, ter da je mir mogoč. Mladi lahko pomagajo drugim odkriti predvsem ključne elemente, ki tlakujejo pot miru: to sta odpuščanje in pripravljenost, da bi pozabili na predsodke ter rane preteklosti. Mladi so ustvarjalni, vendar je žalostno, če srečamo "ideologizirane" mlade, pri katerih ideologija nadomesti misli in pripravljenost, da bi delali dobro. Vedno se moramo spominjati zgodovine in se iz nje učiti, nezdrava navezanost na rane in predsodke iz preteklosti ne more voditi k resničnemu in trajnemu miru. Nasprotno, samo še potrjuje spiralo konfliktov in razdeljenosti.«

Druga točka, o kateri je spregovoril papež, je nenehno prizadevanje za dialog, saj je to glavno sredstvo, ki ga imamo na razpolago. »Zbliževati se, se izražati, poslušati se, se gledati, spoznavati, se skušati razumeti, iskati skupne točke – vse to izraža glagol "dialogizirati" (Okrožnica Fratelli tutti, 198). Dialog je edina pot k miru. Mladi so lahko veliki obrtniki miru prek dialoga,« je poudaril sveti oče in navzočim spregovoril o tretji točki, to je »nikoli izgubiti upanja«.

»Upanje ne osramoti. Ne izgubite upanja. Tako zlahka obupamo, ko vidimo uničujoče posledice vojne in sovraštva, da ne govorimo o revščini, lakoti, diskriminaciji in raznih drugih resničnostih, ki ogrožajo možnost miru. Te resničnosti so posledica vojn. Zaradi tega bi lahko pomislili, da so naša zavzemanja za dialog zaman, saj prinašajo le malo konkretnih rezultatov. Morda boste deležni tudi kritik, ker ste osredotočeni na potrebo po dialogu, da bi pospešili prizadevanja za mir. V teh trenutkih se spomnite, da vse tisto, kar je vredno narediti, ni nikoli lahko. Zahteva žrtvovanje in pripravljenost, da se vsak dan znova trudimo, zlasti kadar se zdi, da stvari ne potekajo tako, kot bi si želeli. Ohranjajte upanje živo, dragi mladi, in se vedno zavedajte, da smo vsi del ene človeške družine. Vsi smo bratje in sestre in prizadevanja za spravo, harmonijo in mir bodo vedno vredna našega časa in truda. In seveda nikoli ne izgubite smisla za humor, za zdravo veselje. To je zelo pomembno. Ne izgubite te sposobnosti veselja, ki pomaga videti najboljše stvari.«