Papež Frančišek: Znanost vedno v službi človeka
Vatican News
Neapeljsko univerzo je leta 1224 ustanovil Friderik II. kot prvo popolnoma laično univerzo. Danes je ena najstarejših univerz na svetu. Papež Frančišek je dejal, da je obletnica priložnost, predvsem za zdravnike, da se spomnijo »slovite klinične tradicije«, katere dediči so.
Izpostavil je, da se »klasično znanje danes srečuje s hitro razvijajočo se tehnologijo, ki pa ne sme nikoli obstajati brez deontologije«. »Če se zanemarja človekovo dostojanstvo, ki je enako za vse, medicina tvega, da se bo podredila interesom trga in ideologije, namesto da bi se posvetila dobrobiti rojevajočega se življenja, trpečega življenja in revnega življenja. Zdravnik obstaja zato, da zdravi od slabega: vedno zdravi! Nobeno življenje ne sme biti zavrženo.«
Sicer pa je sveti oče spomnil na latinsko gelso: primum non nocere, secundum cavere, tertium sanare – najprej ne škodovati, nato oskrbeti in nazadnje zdraviti. Kot je dodal, je to »vedno aktualen program«.
Poziv, naj se ne povzroča škode, bi se lahko zdel površinski, vendar pa je v skladu z zdravim realizmom. Gre za to, da »se ne povzroča dodatne škode in trpljenja, ki ju bolnik že doživlja«.
Na drugem mestu je oskrba, ki je »evangeljsko dejanje par excellence« in spominja na dobrega Samarijana. Opraviti jo je treba v Božjem slogu, torej z bližino, sočutjem in nežnostjo. Poleg tega je pomembno, da se za osebo poskrbi v njeni celovitosti, ne samo delno. Papež je poudaril, da je človeška bližina bistvena.
Tretji poudarek je zdravljenje. »V tem ste lahko podobni Jezusu, ki je ozdravljal vse vrste bolezni in nadlog med ljudmi. Bodite zadovoljni zaradi dobrega, ki ste ga storili trpečim ljudem,« je dejal sveti oče.
