Bog nas ljubi za večnost. Minevata dve leti od smrti Benedikta XVI.

Vatican News

Joseph Ratzinger se je rodil na veliko soboto leta 1927. To, da je bilo njegovo življenje »od začetka tako potopljeno v velikonočno skrivnost«, ga je vedno navdajalo s hvaležnostjo. V skrivnosti velike sobote je videl »bistvo našega človeškega življenja«, »ki še vedno čaka na veliko noč, saj še ni v polnosti luč, a se ji vendarle zaupno približuje«. Kot je dejal kardinal Koch, je Benedikt XVI. v polnosti vstopil v luč velikonočne skrivnosti na dan svojega drugega rojstva, rojstva v večno življenje, leta 2022 v božičnem času, ki mu je bil vedno tako drag.

»Bog je poskrbel, da je bil življenjski okvir Josepha Ratzingerja vpisan v zgodovino zveličanja. Seveda to še bolj velja za njegovo notranje in duhovno življenje, ki je bilo v celoti posvečeno skrivnosti krščanske vere. To skrivnost je živel, jo oznanjal z živo vero in nam jo s svojo teološko jasnostjo naredil dostopno tudi danes,« je dejal kardinal Koch, prefekt Dikasterija za pospeševanje edinosti kristjanov.

Beseda živega Boga

Kardinal se je navezal na odlomek iz evangelija po Janezu (Jn 1,1-18) in dejal, da je v njegovi »hvalnici Logosu, Besedi, ki je bila pri Bogu in je bila Bog, strnjeno najgloblje jedro krščanske vere«. »Joseph Ratzinger – Benedikt XVI. je to odseval in nam razodeval vse svoje življenje. V svojem teološkem razmišljanju je vedno izhajal iz Božje besede, kakor je predstavljena v Svetem pismu in kakor potuje skozi zgodovino v izročilu Cerkve. V Besedi živega Boga je Ratzinger našel resnico, po kateri ljudje hrepenijo v globinah svojih src.«

Smisel človeškega življenja

Benedikt XVI. nam je s svojo nenehno usmerjenostjo k resnici Božje besede prepričljivo pokazal, kaj je smisel človeškega življenja. To, kar evangelist Janez imenuje Logos, lahko prevedemo tudi kot Smisel: »Na začetku je bil Smisel in Smisel je bil pri Bogu in Smisel je bil Bog.«

»To nam ponuja odločilen odgovor na vprašanje, ki skrbi ljudi vseh časov: v čem je smisel našega življenja in sveta. Če je smisel Bog sam, potem nam je smisel lahko samo dan, podarjen, in dan nam je kot milost,« je pojasnil kardinal.

»Ta Logos, ta Božji Smisel je ostal v središču življenja in dela papeža Benedikta XVI. Toda ta Logos ni abstrakten, ni čista teorija; evangelij pravi, da je ta Logos postal meso in prišel prebivat med nas. Božja beseda ima torej konkretno obličje; gleda nas in nam daje vrednost, na kateri temelji najvišje dostojanstvo nas ljudi. In prav zato ima ta obraz ime; imenuje se Jezus iz Nazareta, Emanuel, Bog z nami. V njem je Bog sam pokazal svoje pravo obličje in nam ljudem podaril vso svojo ljubezen.«

Pogreb Benedikta XVI. v baziliki svetega Petra je potekal 5. januarja 2023

Božja ljubezen

Logos, Božja beseda, je za Benedikta XVI. globoko povezan z ljubeznijo: Bog sam je ljubezen. »Pravi razlog, zakaj smrt v človeškem življenju nikoli ne more imeti zadnje besede, je v Božji ljubezni; ta ljubezen je tista, ki ima zadnjo besedo. Ljudje torej v smrti ne moremo izginiti ali se izničiti, ker Bog pozna svoja bitja in jih ljubi. Človeška ljubezen si sama želi večnosti, ustvarjena je kot neuničljiva in je tako rekoč klic v neskončnost. Toda človeška ljubezen sama ne more ponuditi takšne večnosti. To lahko stori samo brezmejna in neskončna ljubezen Boga, ki ne le želi večnost za vsakega človeka, ampak večnost tudi ustvarja, saj je On sam večnost.«

»Božja ljubezen je tista, zaradi katere smo ljudje večni, in tej ljubezni, ki daje večno življenje, pravimo raj. Biti v raju pomeni biti večno z živim Bogom in se gibati v neskončnem morju njegove ljubezni.«

Središčno mesto Boga

Za papeža Benedikta XVI. so nebesa temeljna resničnost občestva, je nadaljeval Koch.  »Nebesa ne poznajo osamitve; so odprto občestvo svetnikov in s tem tudi izpolnitev vsega človeškega sobivanja, ki ni tekmovanje, ampak posledica popolne odprtosti za Božje obličje.«

»Postaviti Boga v središče je bil glavni cilj papeža Benedikta XVI. V času, ko Boga pogosto dojemamo kot nekaj tujega in odvečnega ter imamo oslabeli sluh ali smo celo gluhi za Boga, nas je papež Benedikt XVI. spomnil, da je napočil čas za razmišljanje o Bogu.« Njegova prednostna naloga je bila »pomagati ljudem, da se približajo Bogu, njegovi resnici in lepoti«. »To središčno mesto Boga predstavlja trajno dediščino njegove teologije, ki jo je vedno jemal zelo resno, saj je njena osrednja tema živa resničnost Boga.«

Kard. Kurt Koch na grobu Benedikta XVI.

Evharistija kot predokus večnosti

Izpovedati vero v Boga avtomatično vodi k veri v večno življenje. Za krščansko vero se večno življenje ne začne šele po smrti, ampak se začne že zdaj, v našem zemeljskem življenju, ko živimo v Božji navzočnosti, je dejal kardinal Koch ter izpostavil, da je najgloblji in najlepši trenutek življenja obhajanje svete evharistije, ki »nam sredi našega življenja ponuja predhodno izkušnjo večnega življenja«. To je že Gospodov prihod in vnaprejšnje okušanje trenutka, ko bomo prišli k njemu.

»Za papeža Benedikta XVI. se je to evharistično hrepenenje že uresničilo, ko mu je bilo dovoljeno udeležiti se nebeške gostije v občestvu svetnikov in nenehno izgovarjati tisto, kar je bila njegova zadnja beseda v zemeljskem življenju: “Gospod, ljubim te.”.«

»Toda mi, ki še vedno živimo na dvorišču pred vrati večnosti,« je sklenil homilijo kardinal Koch, »svojo hvaležnost za življenje in delo papeža Benedikta XVI. združujemo z veliko zahvalno molitvijo Cerkve, v evharistiji, ki jo obhajamo v upanju, da se nam bo razodel skriti sijaj, ki ga je evangelist Janez označil za pravo skrivnost božiča in o katerem je papež Benedikt XVI. pričeval s svojim življenjem: “In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice” (Jn 1,14).«