Kateheza. Papež Frančišek: Vir krščanskega upanja je Sveti Duh

Vatican News

Svetopisemski odlomek: Raz 22,17.20

Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor posluša, naj reče: »Pridi!« In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja. Ta, ki pričuje za te reči, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!«

Kateheza: Sveti Duh in krščansko upanje

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Prispeli smo do konca katehez o Svetem Duhu in Cerkvi. To zadnje razmišljanje posvečamo naslovu, ki smo ga dali celotnemu ciklu katehez, in sicer: »Duh in Nevesta. Sveti Duh vodi Božje ljudstvo v srečanje z Jezusom, ki je naše upanje«. Ta naslov se nanaša na eno od zadnjih vrstic Svetega pisma v knjigi Razodetje, ki se glasi: »Duh in nevesta pravita: Pridi!« (Raz 22,17). Na koga se nanaša ta poziv? Na vstalega Kristusa. Tako sveti Pavel (prim. 1 Kor 16,22) kot Didache, spis iz apostolskih časov, potrjujeta, da je na bogoslužnih srečanjih prvih kristjanov v aramejščini odmeval vzklik “Maranatha!”, ki je pomenil »Pridi, Gospod!«. Molitev h Kristusu, naj pride.

V tem najzgodnejšem obdobju je ta vzklik imel ozadje, ki bi mu danes rekli eshatološko. Dejansko je izražalo goreče pričakovanje Gospodove slavne vrnitve. Ta vzklik in pričakovanje, ki ga izraža, v Cerkvi nikoli nista izginila. Še danes pri maši takoj po posvetitvi oznanjamo Kristusovo smrt in vstajenje, »dokler ne prideš v slavi«. Cerkev pričakuje Gospodov prihod.

Toda to pričakovanje Kristusovega zadnjega prihoda ni ostalo edino. Pridružilo se mu je tudi pričakovanje njegovega stalnega prihoda v sedanji in romarski stvarnosti Cerkve. In predvsem na ta prihod misli Cerkev, ko pod vplivom Svetega Duha kliče Jezusa: »Pridi!«

V zvezi z vzklikom »Pridi! Pridi, Gospod« se je zgodila sprememba, ali bolje rečeno razvoj, ki je poln pomena. Ta klic ni namenjen le Kristusu, ampak tudi samemu Svetemu Duhu! Tisti, ki kliče, je zdaj tudi tisti, h kateremu se kliče. »Pridi!« je vzklik, s katerim se začenjajo skoraj vsi spevi in molitve Cerkve, namenjene Svetemu Duhu: »Pridi, Stvarnik, Sveti Duh«, rečemo v Veni Creator, in »Pridi, Sveti Duh« v Pesmi slednici; in tako tudi v mnogih drugih molitvah. In prav je, da je tako, saj je Sveti Duh po vstajenju pravi Kristusov »alter ego«, tisti, ki ga nadomešča, ki ga dela navzočega in delujočega v Cerkvi. On je tisti, ki oznanja prihodnje stvari (prim. Jn 16,13) in jih naredi zaželene in pričakovane. Zato sta Kristus in Duh nerazdružljiva tudi v ekonomiji zveličanja.

Sveti Duh je nenehni vir krščanskega upanja. Sveti Pavel nam je zapustil te dragocene besede: »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja« (Rim 15,13). Če je Cerkev čoln, je Sveti Duh jadro, ki ga spodbuja in mu pomaga pluti naprej po morju zgodovine, tako danes kot v preteklosti!

Upanje ni prazna beseda ali naša nejasna želja, da se bodo stvari obrnile na bolje. Upanje je gotovost, saj temelji na Božji zvestobi obljubam. Zato ga imenujemo teologalna krepost, ker ga vliva Bog, ki je njegov garant. To ni pasivna krepost, ki samo čaka, da se stvari zgodijo. Je izjemno dejavna krepost, ki jih pomaga uresničiti. Nekdo, ki se je boril za osvoboditev revnih, je zapisal naslednje besede: »Sveti Duh je izvor klica revnih. On je moč, ki je dana tistim, ki nimajo moči. On vodi boj za osvoboditev in popolno uresničitev ljudstva zatiranih.«

Kristjan se ne more zadovoljiti s tem, da ima upanje, ampak mora tudi izžarevati upanje, biti sejalec upanja. To je najlepši dar, ki ga Cerkev lahko podari vsemu človeštvu, še posebej v času, ko se zdi, da se poskuša spustiti jadra.

Apostol Peter je prve kristjane pozival z naslednjimi besedami: »Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem« (1 Pt 3,15-16). Kajti ljudi ne bo prepričala moč argumentov, temveč ljubezen, ki jo bomo vanje položili. To je prva in najučinkovitejša oblika evangelizacije. In odprta je za vse!

Dragi bratje in sestre, naj nam Sveti Duh vedno pomaga, da bomo v moči Svetega Duha polni upanja (prim. Rim 15,13).