Papež Frančišek o upanju, odpuščanju in sožitju v nemirnih časih

Vatican News

V pogovoru z Mario Bernardo Llorente, novinarko argentinske televizijske postaje »Canal Orbe 21« – pogovarjala sta se v Domu svete Marte  v Vatikanu kmalu po zaključku sinode – je papež obsodil hinavščino, ko se na eni strani govori o miru, obenem pa se vlaga v oboroževanje. Izrazil je zaskrbljenost zaradi »vsesplošne tendence po samouničenju z vojnami« ter slabitve institucij. Pogovor se je dotaknil vrste tem, od nekaterih najbolj perečih svetovnih vprašanj do papeževe vizije vse bolj sinodalne Cerkve, v ospredju pa je bilo tudi upanje, ki je osrednja tema jubilejnega leta.

Vojna je poraz in zahteva takojšnje ukrepanje

Sveti oče je vojno že večkrat označil za »človeški poraz« ter opozoril na hipokrizijo držav, ki se zavzemajo za mir, hkrati pa imajo dobiček od trgovine z orožjem. V številnih govorih in apelih je tudi obsodil naraščajoče število konfliktov – zlasti v Ukrajini in Sveti deželi – ter poudaril svoje trdno prepričanje, da je mir mogoče doseči le s pristnim dialogom in spravo.

»Skrbi me, da nešteto pozivov k miru s strani mednarodnih organizacij gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Obstaja temeljna hinavščina: govorimo o miru, a se oborožujemo za vojno,« je dejal. Ponovno je opozoril na negativne posledice trgovine z orožjem ter obsodil dejstvo, da »so ena najbolj donosnih naložb v Evropi tovarne orožja. Tako organiziramo mirovne konference in srečanja, a še naprej proizvajamo orožje za ubijanje.«

Univerzalna težnja po samouničenju

Papež je posvaril pred splošno težnjo po samouničevanju ter potegnil vzporednico s svetopisemskim Babilonskim stolpom. Kot je dejal, človeštvo tvega podobno krhko in nevarno prihodnost, če bo nadaljevalo po sedanji poti. »Vojna v Sveti deželi danes ni običajna vojna, ki bi se odvijala v skladu z vojnimi pravili. To je nekaj strašnega,« je dejal in obsodil konflikt v Ukrajini ter ponovil svoje prepričanje, da so »mirovni sporazumi nujno potrebni«.

Sveti oče je pritrdil, da so današnji konflikti kompleksni, ter kot vzroke za neučinkovitost mednarodnih mehanizmov izpostavil »pomanjkanje osebne etike«, saj so srečanja, ki se pripravljajo za dosego miru, namenjena lastnim interesom.

»Dialog je ključnega pomena. Če ni dialoga, ne bo miru. Prenehati moramo napadati drug drugega, prenehati uničevati drug drugega in začeti sodelovati med seboj. Mir dosežemo z dialogom,« je poudaril in opozoril, da si mora Evropska unija še naprej prizadevati za mir. Evropska unija »ne sme izgubiti neodvisnosti, ki jo ima pri tem vprašanju. To je tisto, kar spodbuja njeno notranjo enotnost in iz česar črpa moč za sodelovanje z zunanjim okoljem. Te institucije so sicer nekoliko oslabele, vendar imajo še vedno sposobnost spodbujanja dialoga,« je dejal papež.

Boj proti polarizaciji in ekstremizmu

V svetu, ki ga vedno bolj polarizirajo ideologije, je sveti oče pozval k ponovni osredotočenosti na resnico in dialog. Posvaril je pred nevarnostmi zanikanja, ki ga je označil za »samomorilskega«, ter voditelje pozval, naj se izvora konfliktov lotijo z iskrenostjo in ponižnostjo. »Zanikanje je vedno strupeno,« je dejal. »Ko človek zanika resničnost, zgodovino, konkretno situacijo, se ustreli v nogo. Le resničnost bo pomagala najti izhod iz konflikta.«

Opredelil se je proti prepletanju religije z državno politiko in opozoril, da takšna zavezništva pogosto vodijo v nestrpnost in preganjanje. Kot pozitiven primer sožitja in dialoga je navedel Indonezijo, kjer so po njegovih besedah vedno obstajali dialog, spoštovanje in sodelovanje med različnimi skupinami: »Nikjer nisem zasledil verskega preganjanja kristjanov. Prav tako ne obratno, s strani drugih religij. Obstaja sožitje, te države so zgled sožitja.«

Sinodalna Cerkev, dialog in poslušanje

Papež Frančišek je spregovoril o zasedanju škofovske sinode, ki se je končala oktobra letos, ter poudaril pomen tega mejnika v svojem papeževanju. »Cerkev ni več usmerjena od zgoraj navzdol,« je pojasnil. »Ni več škofje, papež, duhovniki, redovnice; imamo Cerkev od spodaj, ki se izraža in ustvarja skupnost.«

Za Cerkev je pomembno, da se zna opravičiti, prav tako pa je temeljno, da zna poslušati. Da bi razvila to sposobnost poslušanja, je bila tudi sklicana sinoda o sinodalnosti, ki »obsega probleme človeštva in Cerkve v današnjem času ter jih poskuša dolgoročno rešiti z dialogom«. Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki uspeva v harmoniji sredi kaosa in jo vodi Sveti Duh. »Ključna beseda je harmonija,« je dejal in spomnil na binkoštno jutro, ko je Sveti Duh iz kaosa ustvaril harmonijo.«

Papež je tudi ponovno poudaril odprtost Cerkve za vse in dejal: »Ko smo enkrat notri, skupaj razločujemo. Nihče od nas v Cerkvi ni svetnik. Vsi smo grešniki in Cerkev nam pomaga presegati naše pomanjkljivosti.«

Odpuščanje v središču jubileja 2025

Ko se Cerkev pripravlja na jubilej 2025 pod geslom »Romarji upanja«, je papež Frančišek izpostavil preobrazbeno moč odpuščanja in jubilej opisal kot priložnost za osebno in skupnostno prenovo.

»Bog se nikoli ne naveliča odpuščati; mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje,« je spomnil in dodal, da pri jubileju ne gre za verski turizem, ampak za globoko, osebno potovanje k ozdravitvi in prenovi. »Da bi dejansko doživeli jubilej, mora priti od znotraj in na nek način nekoliko urediti mojo osebno zgodovino. V tem smislu je to trenutek odpuščanja, veselja, ponovne ureditve številnih osebnih in družbenih stvari,« je pojasnil.

Sodelovanje z mladimi in izobraževanje

Sveti oče je poudaril pomen sodelovanja z mladimi, ki mora biti ustvarjalno. Povedal je, da so karitativna dela, kot je prinašanje hrane brezdomcem, med mladimi prostovoljci spodbudila notranjo pot vere. »Če pred mlade postavite nek izziv, bodo tako rasli. Če jim ne damo izziva in jim ne pomagamo, da bi se z njim soočili, bodo kar naprej krožili okoli nesmislov.«

Papež Frančišek je ob družbenih in kulturnih izzivih, s katerimi se danes soočajo mladi, posvaril pred vplivom organizacij, ki širijo ideološko togost, ki po njegovih besedah lahko izkrivlja človekovo sposobnost za ljubezen in odnose.

Glede izobraževanja pa je obsodil vsesplošno krčenje proračuna in ga označil za »načrtovan samomor države«. »Izobraževanje je hrana, je hrana za dušo, um in duha,« je poudaril in kritiziral vlade in sisteme, ki omejujejo dostop do izobraževanja, zaradi česar imajo »le otroci bogatih dostop do višje izobrazbe«. Šola je kot drugi dom, je dodal, in univerze so temeljnega pomena. »Država mora svojim univerzam zagotoviti sredstva, da bodo lahko ustvarile nove možgane prihodnosti.«

Nevarnost umetne inteligence

Spregovoril je še o vprašanju umetne inteligence, ki zagotovo ni brez tveganja: »Umetna inteligenca je izziv: ali se z njo soočimo ali pa nas bo požrla. Z njo se je treba soočiti s človeškimi merili.«

Vizija Cerkve v prihodnosti

Na vprašanje, kakšna je njegova vizija Cerkve v prihodnosti, je sveti oče odgovoril: »Mislim, da je Cerkev že dobro zasnovana, in sicer po Božji intuiciji, po Svetem Duhu, ki jo vodi, in po odločitvah, ki jih Cerkev sprejema.« Dodal je, da si predstavlja Cerkev, v katero so »laiki zelo vključeni«. Župnija mora biti skupnost, ki sodeluje z duhovnikom in skupaj išče pot. »Dialog je zelo pomemben,« je zatrdil in dodal, da bo v tej dinamiki Cerkev še naprej rasla.