Papež Frančišek: Sicilija potrebuje ljudi, ki z upanjem zrejo v prihodnost

Vatican News

Nadaljevati skupno pot

Papež je spomnil na začetke Teološkega študija svetega Pavla ter dejal, da predstavlja prve sadove drugega vatikanskega koncila. Nastal je leta 1969, ko so se škofije vzhodne Sicilije odločile ustanoviti osrednjo ustanovo za teološko formacijo, ki se je sčasoma pokazala rodovitno za duhovnike, posvečene osebe in laike. »Spodbujam vas, da nadaljujete to pot,« je dejal sveti oče, »še naprej hodite skupaj ter zagotavljajte široko zastavljeno formacijo, ki je prodorna v cerkvenem in družbenem življenju.«

Skupaj s Teološko fakulteto v Palermu, ki so ji pridruženi, je Teološki študij svetega Pavla zgled, ki spodbuja tudi druge Cerkve k skupni hoji na tem področju. »Ko govorimo o občestvu, moramo namreč vključiti tudi odnos med formacijskimi strukturami, ki postanejo laboratoriji občestva in poslanstva, oživljeni s teološkim razmislekom,« pri čemer je spomnil, da je nedavno zasedanje škofovske sinode izpostavilo sinodalno razsežnost teologov in teoloških ustanov.

Znamenje časa: vedno več študentk

Poslanstvo teološkega študija ne more zanemariti ozemlja, na katerem se nahaja, je nadaljeval papež. »Tako že na svoji akademski poti – se je obrnil na zbrane – imate izkušnjo eklezialnosti, ki vas postavlja ob bok drug drugemu, v raznolikosti poklicev in darov ter v iskanju novih poti evangelizacije. Tudi to je znamenje časa, ki ga je treba razumeti z modrostjo. Gre za slog soodgovornosti, za katerega se danes “urite” in ki bi se naj nadaljeval v življenju vaših Cerkva ter vrednotil karizme vseh.«

Papež je omenil, da se je z leti povečalo število študentk, ki so sedaj vključene v cerkvene skupnosti z nalogami pastoralne odgovornosti ter verskega in akademskega poučevanja. »Tudi to je znamenje časa na ozemlju, kjer so bile ženske pogosto razvrednotene v svoji družbeni vlogi,« je dejal in spomnil, da je Sicilija domovina svetih mučenk Agate in Lucije, ki sta bili »seme krepke vere, sposobne prenove in ustvarjanja vedno novih pričevalcev, kot sta na primer v našem času blažena Giuseppe Puglisi in Rosario Livatino«.

Teološka formacija v službi ljudi, revnih in zadnjih

Sicilija ima veliko naravne in umetniške lepote, žal pa – kot je zatrdil papež Frančišek – jih ogrožata mafija in korupcija, ki ovirata razvoj in siromašita vire, zaradi česar so zlasti notranja območja obsojena na izseljevanje mladih. »Sicilija potrebuje moške in ženske, ki znajo z upanjem zreti v prihodnost in vzgajati nove generacije za svobodno in transparentno skrb za skupno dobro, da bi tako izkoreninili staro in novo revščino,« je poudaril in se obrnil zlasti na mlade, zbrane pri avdienci: »V Kristusu postanemo sposobni imeti odnose na zdrav in srečen način ter tako graditi na tem svetu kraljestvo ljubezni in pravičnosti. Naše srce, združeno s Kristusovim, je sposobno tega družbenega čudeža« (okrožnica Dilexit nos, 28).

Izpostavil je, da sta kultura in formacija teološkega študija v službi ljudi, revnih in zadnjih. »Na vašem ozemlju, ki je bilo vedno križišče narodov, pristajajo številni migranti, mnogi pa tudi ostanejo in se integrirajo. Pozivam vas, da ste gostoljubni in ustvarjalni v bratstvu. To prizadevanje bo rodovitnejše, če boste znali vzpostaviti dialog s kulturami in verstvi drugih sredozemskih ljudstev, ki z upanjem zrejo v prihodnost. Prosim, ne ugašajmo upanja revnih, tistih revnih, ki so migranti!«

Bodite misijonarji upanja

Sveti oče je še spregovoril o bogatem odnosu Teološkega študija z Univerzo v Kataniji, ki je najstarejša kulturna ustanova na Siciliji in kjer se poučuje tudi krščansko književnost, pravo in bioetiko. »To sodelovanje vam zagotovo koristi, saj vaš študij in vašo prihodnost odpira za dialog, ki ga je treba vedno gojiti, da bi bolje razumeli svet, v katerem živite, in inkulturirali vero. Po drugi strani pa ponuja rodoviten prispevek h kulturi vaših ljudi, ki ga zaznamuje tragičnost nekaterih življenjskih izkušenj.«

Pri tem je spomnil na velikane sicilijanske književnosti, zlasti na Giovannija Vergo, ki v svojih romanih govori o »poražencih«, ki se sprijaznijo z bolečino in revščino. »V dialogu s to kulturo, ki se izraža v številnih načinih življenja in mišljenja, se naučite vnašati upanje in predanost, imejte obilo upanja, ne pritoževanja in vdanosti, ampak upanja. Bodite misijonarji upanja.«

Nadaljevati pot vidne edinosti

Ob koncu govora je papež spomnil na liturgični spomin svetega Nikolaja, svetnika, ki povezuje Vzhod in Zahod. Je pastir Cerkve, ki nas spominja na nicejski koncil, ki se ga je udeležil in kjer je zagovarjal vero v Kristusovo božjo naravo. »Sprejmite poziv, ki sem ga izrekel ob prihajajoči obletnici nicejskega koncila, da bo postal “povabilo vsem Cerkvam in cerkvenim skupnostim, naj nadaljujejo pot vidne edinosti” (bula Spes non confundit, 17). Ne utrudimo se in iščimo ustrezne oblike, ki bodo v celoti ustrezale Jezusovi molitvi “da bi bili vsi eno” (Jn 17,21).«