Papež Frančišek: Sveta nazareška družina je zgled, ker se pogovarjajo, si prisluhnejo
Papež Frančišek
Evangelij pripoveduje o tem, da se je dvanajstletni Jezus ob sklepu letnega romanja v Jeruzalem izgubil in Marija ter Jožef sta ga našla v templju, kjer je razpravljal z učitelji postave (prim. Lk 2,41-52). Evangelist Luka pripoveduje, kako je bilo Mariji pri srcu, ko je vprašala Jezusa: »Otrok, zakaj si nama tako storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z bolečino iskala« (v. 48). Jezus ji odgovori: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (v. 49).
Gre za, rekel bi, skoraj običajno izkušnjo družine, kjer se menjavajo mirni in dramatični trenutki. Zdi se kot pripoved družinske krize današnjih dni o težkem mladostniku in o staršema, ki ga ne uspeta razumeti. Ustavimo se in poglejmo to družino. Veste zakaj je Sveta nazareška družina zgled? Ker je družina, ki se pogovarja, ki si prisluhne, ki govori. Najpomembnejši element za neko družino je pogovor! Družina, ki se ne pogovarja, ne more biti srečna družina.
Lepo je, ko mati ne začenja pogovora z očitanjem, temveč z vprašanjem. Marija ne obsoja in ne sodi, ampak skuša razumeti, kako s poslušanjem sprejeti tega tako drugačnega Sina. Kljub temu prizadevanju pa pravi evangelij, da Marija in Jožef »nista razumela besede, ki jima jo je rekel« (v. 50) in s tem pokaže, da je v družini pomembneje poslušati kot razumeti. S poslušanjem damo drugemu pomembnost, priznamo njegovo pravico samostojno biti in misliti. Otroci to potrebujejo. Vi starši dobro premislite: prisluhnite otrokom, to potrebujejo.
Najbolj ugoden trenutek pogovora in poslušanja v družini so obedi. Lepo je biti za mizo in se pogovarjati. To lahko razreši številne probleme, predvsem pa povezuje generacije: otroke, ki se pogovarjajo s starši; vnuke, ki se pogovarjajo s starimi starši. Nikoli ne ostanite zaprti vase, ali še slabše z glavo ob prenosnem telefonu. To ne gre, nikoli, nikoli, nikoli. Govoriti, poslušati se, to je pogovor, ki dobro dene in ki daje rast!
Družina Jezusa, Marije in Jožefa je sveta. Pa vendar smo videli, da tudi Jezusova starša ga nista vedno razumela. Razmislimo o tem in se ne čudimo, če se kdaj zgodi v družini, da se ne razumejo. Ko se nam to zgodi, se vprašajmo: smo se med sabo poslušali? Se soočamo s težavami tako, da se medsebojno poslušamo ali pa se zapremo v molk, včasih v užaljenost, v ponos? Si vzamemo čas za pogovor? To, kar se danes lahko naučimo od Svete Družine, je medsebojno poslušanje.
Izročimo se Devici Mariji in jo prosimo za dar poslušanja za naše družine.