Papež Frančišek v baziliki sv. Petra sprejel italijanske kompostelske romarje
Papež Frančišek
Dragi bratje in sestre, dober dan! V veselje mi je pozdraviti ob Petrovem grobu vas, italijanske romarje Jakobove poti v Kompostelo. Vidim, da vas je veliko, hvala. Dobrodošli!
Pozdravljam monsinjorja Francisca Prieta Fernándeza, nadškofa Santiaga de Compostele. Pozdravljam generalnega predstojnika očetov Guanelliancev in člane Guanellianske družine – številni ste – ki že skoraj petnajst let delajo v tej Cerkvi v Galiciji, tako v Santiagu kot v Finisterru, da izkažejo duhovno gostoljubje romarjem. In vi, romarji, ste živ dokaz njihovega apostolskega prizadevanja. Pozdravljam tudi Bratovščino sv. Jakoba iz Perugie, ki je tukaj prisotna z duhovnim pomočnikom monsinjorjem Paolom Giuliettijem, nadškofom Lucce. Tudi oni so vključeni v to evangelizacijsko službo.
Zanimivo je videti, kako je v zadnjih tridesetih letih naraslo število romarjev v Santiago. In med temi sta bila tudi moja predhodnika, sveti Janez Pavel II. in Benedikt XVI., ki sta želela obiskati to svetišče, predvsem zaradi njegovega velikega pomena v krščanski zgodovini Evrope.
Ta številčna rast je zelo pozitiven podatek, hkrati pa postavlja resno vprašanje: ali ljudje, ki hodijo po Jakobovi poti v Kompostelo, resnično romajo? To je vprašanje, na katerega moramo odgovoriti. Ali pa gre za kaj drugega? Vsekakor obstajajo različne izkušnje, a vprašanje naj nas spodbudi k razmišljanju.
Krščansko romanje k grobom apostolov prepoznamo po treh znamenjih. Prvi je tišina, prvo znamenje. Pot, preživeta v tišini, ti omogoča poslušanje, poslušanje s srcem in tako se med hojo skozi trud najde odgovore, ki jih išče srce, saj srce sprašuje. Res, Bog govori v tišini, kot rahel vetrič. Spomnimo se pripovedi o Eliju (prim. 1Kr 19,9-13).
Drugič evangelij. Tišina, evangelij. Vedno imejte evangelij v žepu. To priporočam, kupite majhnega, žepnega in ga dajte v žep in vsak dan kaj preberite. Odprite ga takole in ga berite. To je lep način molitve. Žepni evangelij nič ne stane, če pa ga kdo ne more plačati, ga bom jaz plačal, me vprašajte ... [smeh] Ampak pomembno je, da nosite evangelij v žepu. Romanje poteka s ponovnim branjem poti, ki jo je prehodil Jezus, do končnega daru samega sebe. Pot je toliko bolj resnična, toliko bolj krščanska, kolikor bolj vodi k izstopanju iz samega sebe in svobodnemu darovanju, k služenju drugim. In Sveti Duh to počne, ko vsak dan beremo evangelij. Zakaj se nekaj zgodi, vam bom razložil. Lahko preberemo roman, dober, morda nam pride prav, preberemo vsakdanje novice, nekatere nas spravijo v jok, lahko jih beremo. Ko pa beremo evangelij je Nekdo zraven nas. Ko beremo novice, ne. Ko pa beremo evangelij, je Nekdo poleg nas. To je Sveti Duh. On je tisti, ki nam daje, da dobro razumemo, kaj počne evangelij. In On, Sveti Duh, to dela.
Tretji element: molk, evangelij in tretji element. Ta je »Matejev 25 protokol«: »Kar ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Tišina, evangelij in dobro delati tudi najmanjšim ljudem, najbolj zapostavljenim ljudem. Vedno delajte dobro. Na tej poti bodite pozorni na druge, še posebej na tiste, ki se najbolj borijo, tiste, ki so padli, tiste v stiski ... Sveti Alojzij Guanella je dejal, da je namen življenja tistih, ki verujejo, zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen.
Dragi prijatelji Jakobove poti v Kompostelo, spodbujam vas k vašemu apostolatu evangelizacije in skrbi. Antični romarji nas učijo, da se s krščanskih romanj vračamo kot apostoli! Opravim romanje in se vračam kot apostol, da oznanim Jezusa.
Naj nam bo sveta družina iz Nazareta, romarica v deželi Palestini, v tem času pričakovanja, zgled. Hvala, da ste prišli! Všeč mi je in najlepša hvala, in to vam povem iz srca. Blagoslavljam vas in molim za vas. In tudi vi, prosim, molite zame. Razumete? Močno molite, molite!
