Poslanica za svetovni dan turizma. Turizem in delo: boljša prihodnost za vse

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kot na začetku poslanice zapiše kardinal Peter Turkson, prefekt omenjenega Dikasterija, to geslo spominja na pobudo z naslovom »Prihodnost dela«, ki jo je pripravila Mednarodna organizacija dela ob svoji stoletnici delovanja.

Obravnavanje teme turizma z vidika dela se zdi posebej primerno glede na ukoreninjene in naraščajoče kritične razmere, ki zaznamujejo delovno razsežnost življenja mnogih oseb po vsem svetu. Želje po miru, varnosti, socialnem pospeševanju in vključevanju ni mogoče doseči, če se zanemarja skupno prizadevanje, da bi vsem zagotovili delo, ki je človeka vredno, pravično, svobodno, utemeljeno na osebi in njenih osnovnih potrebah za celostni človeški razvoj. »Delo je lastno človeški osebi. Izraža njeno dostojanstvo ustvarjenosti po Božji podobi,« (Kateheza med splošno avdienco, 15. avgust 2015) je dejal papež Frančišek. Kjer ni dela, ne more biti napredka, ne more biti blaginje in zagotovo ne more biti boljše prihodnosti. Delo, ki ni samo zaposlitev, ampak način, preko katerega se človek uresničuje v družbi in v svetu, je bistveno pri določanju celostnega razvoja – tako osebe kot tudi skupnosti, v kateri le-ta živi.

Papež Frančišek je v okrožnici Laudato si' zapisal, da smo k delu »poklicani od stvarjenja naprej« ter poudaril, da je delo »potreba, je del človekovega smisla življenja na tem svetu, je pot dozorevanja, človeškega razvoja in osebne uresničitve.« (št. 128) »Brez dela – je še dejal v video sporočilu udeležencem 48. socialnega tedna italijanskih katoličanov (Cagliari, 26.-29. oktober 2017) – ni dostojanstva.«

Kakor spominja Kompendij družbenega nauka Cerkve, je oseba »merilo dostojanstva dela« ter – ob navajanju okrožnice Laborem exercens – dodaja, da ni nobenega dvoma, »da ima človeško delo svojo etično vrednost, ki je naravnost in neposredno povezana s tem, da je tisti, ki delo opravlja, oseba.« (št. 271)

Sv. Janez Pavel II. je v poslanici za 25. svetovni dan turizma prav tako razložil, da je potrebno na turizem gledati »kot na poseben izraz družbenega, kakor tudi ekonomskega, finančnega in kulturnega življenja, ki ima odločilne posledice za posameznike in ljudstva. Njegove usluge bi morala usmerjati neposredna povezanost s celostnim razvojem osebe, kakor je v primeru drugih človeških dejavnosti, da bi izgradili civilizacijo v pristnejšem in polnejšem smislu, to je "civilizacijo ljubezni". (prim. Okrožnica o skrbi za socialno vprašanje, št. 33).«

Danes ni malo problematik, ki so povezane z opravljanjem dela na turističnem področju, za katerega so značilni raznoliki poklici in opravila. Turistični agenti in vodniki, glavni kuharji, sommelieri in natakarji, stevardi, animatorji, strokovnjaki na področju turističnega oglaševanja in družabnega omrežja: mnogi delajo v negotovih ter včasih nezakonitih pogojih, so plačani nepravično, primorani v naporno delo, pogosto daleč stran od družine, izpostavljeni stresu in podvrženi pravilom nasilne tekmovalnosti.

Zgražanje vzbuja izkoriščanje dela v državah, ki so revne, a jih zaradi njihove naravne in zgodovinsko-kulturne dediščine obišče veliko turistov. Žal so zelo redko avtohtona ljudstva tista, ki imajo koristi od uporabe lokalnih virov. Prav tako nesprejemljiva so nasilje do prebivalcev, ki sprejemajo, napad na njihovo kulturno identiteto in vse dejavnosti, ki povzročajo propadanje in uničevalno izkoriščanje okolja.

V zvezi s tem je sv. Janez Pavel II. v poslanici za svetovni dan turizma leta 2003 poudaril, da »ima lahko turistična dejavnost pomembno vlogo v boju proti revščini, tako z ekonomskega kot tudi z družbenega in kulturnega vidika. Ko se potuje, se spoznava različne kraje in situacije in se zaveda, kako velika je razlika med bogatimi in revnimi državami. Poleg tega se lahko bolje ovrednoti lokalne vire in dejavnosti ter podpira vključenost najrevnejšega dela prebivalstva.«  

Če dobro pogledamo, so v tem smislu možnosti za razvoj, ki jih ponuja turizem, precejšnje, tako glede priložnosti za zaposlitev kot tudi za pospeševanje človeškega, družbenega in kulturnega razvoja. Gre za priložnosti, ki se odpirajo predvsem mladim in jih spodbujajo, da bi bili pri tem protagonisti, tudi preko pobud samostojnega podjetništva v državah, ki so prikrajšane.

Podatki Svetovne organizacije za turizem (UNWTO) kažejo, da vsaj eno izmed 11 delovnih mest na svetu – posredno ali neposredno – ustvari turizem. Poleg tega beležijo stalno rast tega pojava, ki vključuje na milijone oseb z vseh koncev sveta. Govori se o ekspanzivnem ciklusu z zelo velikim vplivom na družbenem, ekonomskem in kulturnem področju, ki je presegel vsa pričakovanja. Leta 1950 je bilo mednarodnih turistov okrog 25 milijonov, medtem ko se predvideva, da bo prihodnjem desetletju ta številka lahko dosegla 2 milijardi potnikov po vsem svetu.

Ob tovrstnih tokovih se nam zdi spodbudna razsežnost srečanja, ki jo lahko ponuja delo v turizmu. Delavci na vseh ravneh imajo pri svojem vsakodnevnem delu, v veliko primerih, priložnost, da se srečujejo z osebami, ki prihajajo z zelo različnih koncev sveta. Tako se more začeti tisto spoznavanje, ki predstavlja prvi korak na poti, da bi se znebili predsodkov in stereotipov ter začeli graditi odnose, ki bi bili usmerjeni v prijateljstvo. O turizmu kot priložnosti za srečanje je govoril papež Frančišek marca letos, ko je sprejel člane Mladinskega turističnega centra ob 70-letnici njegovega delovanja. Sveti oče je pohvalil njihovo prizadevanje za t.i. »počasni turizem, […] ki ne temelji na pravilih potrošnje ali na kopičenju doživetij, ampak je zmožen spodbujati srečanja med osebami in okolišem ter prispevati k večjemu medsebojnemu poznavanju in spoštovanju.«

Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju torej poziva vse državne voditelje in odgovorne za nacionalno ekonomsko politiko, naj podpirajo delo, predvsem mladih, na področju turizma. Delo, ki bi v središče postavilo dostojanstvo osebe, kakor poudarja tudi Svetovna komisija o prihodnosti dela pri Mednarodni organizaciji dela. Delo, ki bi bilo sredstvo za celostni človeški razvoj vsakega človeka in človeka v celoti; ki bi sodelovalo pri razvoju posameznih skupnosti, glede na njim lastne značilnosti, ter pospeševalo ustvarjanje prijateljskih in bratskih odnosov med osebami in ljudstvi.

Zagotavljamo bližino in podporo vsem, ki si prizadevajo za dosego teh ciljev, ter pozivamo odgovorne in turistične delavce, naj se zavedajo izzivov in priložnosti, ki zaznamujejo delo na področju turizma. Ob koncu se želimo posebej zahvaliti pastoralnim delavcem za moči, ki jih vsakodnevno vlagajo zato, da bi mogla Božja beseda razsvetliti in poživiti to edinstveno področje človeškega življenja.