Išči

Med misijonarji na Madagaskarju je tudi lazarist Pedro Opeka, argentinski duhovnik slovenskega rodu Med misijonarji na Madagaskarju je tudi lazarist Pedro Opeka, argentinski duhovnik slovenskega rodu  

V pripravi na apostolsko potovanje: Cerkev na Madagaskarju

V pripravi na apostolsko potovanje papeža Frančiška prihodnji teden, danes predstavljamo kratko zgodovino Cerkve na Madagaskarju.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

16.-19. stoletje: Začetki

Krščanstvo je na Madagaskarju prisotno od 16. stoletja, ko so tja prišli dominikanci, za njimi pa jezuiti, lazaristi in v naslednjem stoletju misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Evangelizacija na otoku se je nepričakovano ustavila po tem, ko so bili leta 1674 umorjeni vsi francoski misijonarji. 

V prvi polovici 19. stoletja, ko so začele prihajati tudi protestantske cerkve, je prišlo do novih preganjanj kristjanov. Evangelizacija se je utrdila šele v drugi polovici 19. stoletja, saj je leta 1869 kraljica Ranavalona II. sprejela krščansko vero in omogočila tudi širjenje anglikanstva in protestantizma. Jezuiti so bili že pred tem skrivaj prisotni v državi, pridružili so se jim šolski bratje, lazaristi, spiritanci, misijonarji Naše Gospe iz La Saletta, maristi in redovnice iz različnih kongregacij. Med letoma 1896 in 1898 so iz Apostolske prefekture Madagaskar (ustanovljena leta 1841) nastali trije apostolski vikariati: Severni Madagaskar (danes Nadškofija Antsiranana), Osrednji Madagaskar (danes Nadškofija Antananarivo) in Južni Madagaskar (danes Škofija Tolagnaro). Leta 1913 sta bila nadalje ustanovljena Apostolski vikariat Finarantsoa (danes nadškofija) in Apostolska prefektura Betafό (danes Škofija Antsirabé).

20.-21. stoletje

Na Madagaskarju so bili prvi duhovniki domačini posvečeni leta 1925. Eden 

izmed njih je leta 1939 postal prvi malgaški škof. Trideset let kasneje je Madagaskar dobil tudi prvega kardinala, to je bil Jérôme Louis Rakotomalala (kateremu so se leta 1976, 1994 in 2018 pridružili še trije drugi kardinali).

Po letu 1955 so bila ustanovljena tudi nekatera druga cerkvena okrožja: zadnja je bila Škofija Maintirano. Papež Frančišek jo je ustanovil 8. februarja 2017 kot sufragansko škofijo metropolije Antananarivo, s čimer je na Madagaskarju skupno pet nadškofij metropolij in 17 sufraganskih škofij.

Madagaskar ima dva blažena

Edini Petrov naslednik, ki je do sedaj obiskal Madagaskar, je bil Janez Pavel II. leta 1989 (28. april-1. maj). Ob tej priložnosti je za prvo malgaško blaženo razglasil Vittorio Rasoamanarivo (1848-1894). 14. aprila 2018 pa se je tamkajšnja krajevna Cerkev veselila svojega drugega blaženega, Luciena Botovasoa, učitelja in frančiškanskega tretjerednika, ki je bil leta 1947, v času preganjanja, ki so spremljala boj za neodvisnost otoka od Francije, umorjen iz sovraštva do vere.

Cerkev na Madagaskarju danes

Kristjani danes predstavljajo približno 45% prebivalstva na Madagaskarju, (največ je katoličanov, sledijo protestanti). Močna je tudi prisotnost tradicionalnih kultov, muslimanov pa je okoli 5%. Številne redovne skupnosti so dejavne predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva ter karitativnosti. Največ pozornosti posvečajo pastorali otrok in mladih, škofje vidijo, da veliko sadov prinaša izkušnja

 Svetovnih dni mladih. Poleg tega, da spodbujajo k udeležbi na teh srečanjih, so se odločili, da bodo pričeli tudi z narodnimi dnevi mladih. Zadnji je potekal oktobra lani, ob tej priložnosti pa je mladim video sporočilo poslal tudi papež Frančišek. Maja leta 2017 je potekal prvi »vikend za mlade«, ki ga je organiziral center Vzgoja za življenje in ljubezen, leta 2013 pa prvi »Dan malgaških otrok«.

Prisotnost Cerkve v medijih

Od 90-ih let dalje je Cerkev na Madagaskarju bolj prisotna tudi v medijih, predvsem na področju radiofonije. Leta 1998 je bilo v državi 6 velikih katoliških radijskih postaj, medtem ko ima danes skoraj vsaka izmed 22 škofij svojo. Med njimi izstopa Radio Don Bosco v Antananarivu, ki so ga leta 1996 ustanovili salezijanci in oddaja 24 ur na dan.  

Odnos z drugimi kristjani in muslimani

Malgaški škofje so v dobrih odnosih s predstavniki drugih krščanskih cerkva in si skupaj prizadevajo za mir in narodno spravo ter soočajo nove izzive, ki jih predstavlja širjenje sekt v državi. Kot je v enem izmed intervjujev dejal kardinal Tsarahzana, pa se v državi vidno širi islam, predvsem med mladimi, ki jih privlačijo obljube o denarnih koristih: tistim, ki se spreobrnejo, namreč ponudijo denar in brezplačno izobraževanje, tako na univerzi, kot tudi učenje Korana.

Prisluhni prispevku
Petek, 30. avgust 2019, 12:24