V pripravi na apostolsko potovanje: Prizorišča na Madagaskarju

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Antananarivo

V petek bo papež Frančišek iz Mozambika odšel v Antananarivo. Gre za prestolnico in največje mesto Republike Madagaskar, ki ima približno tri milijone prebivalcev in je gospodarsko in politično središče države. Poleg katoliške in anglikanske katedrale je v mestu še 48 cerkva in ena mošeja.

Predsedniška palača Iavoloha

Tudi na Madagaskarju bo prvo srečanje, v soboto dopoldan, namenjeno predsedniku in predstavnikom oblasti, civilne družbe in diplomatskemu zborou. Potekalo bo v predsedniški palači Iavoloha, ki se nahaja 15 km južno od glavnega mesta. Zgraditi jo je dal predsednik Didier Ratsiraka leta 1975 in sicer s fondi, ki jih je prispevala severnokorejska vlada. Zaradi različnih političnih dogodkov so uporabo stavbe večkrat opustili, od leta 2014 pa se v njej ponovno nahaja predsedniška palača. Arhitektura je skoraj identična arhitekturi palače kraljice Manjakamiadana iz 17. stoletja, ki je bila uničena v požaru leta 1995, malo preden je bila vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine.

Samostan bosonogih karmeličank

Sveti oče se bo iz predsedniške palače odpravil v samostan bosonogih karmeličank, s katerimi bo molil dnevno molitveno uro. Prvih deset sester karmeličank je prišlo iz Belgije v Antananarivo 24. septembra 1927. Danes je v skupnosti 13 sester z večnimi zaobljubami, tri z začasnimi, ena novinka in ena postulantka. Sestre se poleg molitve posvečajo izdelavi bogoslužnih predmetov, vezenju, pripravi hostij ter delu na vrtu.

Katedrala Andohalo

Srečanje z malgaškimi škofi bo potekalo v soboto popoldan v katedrali Andohalo, ki je posvečena Brezmadežni in je zgrajena v gotskem slogu. Za bogoslužje so jo odprli leta 1878, posvečena pa je bila 17. decembra 1890. Velika rozeta na pročelju in stranska zvonika na daleč spominjajo na pariško katedralo Notre Dame. Pred katedralo Andohalo se nahaja kapela z grobom prve malgaške blažene, Victoire Rasoamanarivo, kjer se bo papež prav tako zaustavil v molitvi.

Škofijsko ozemlje Soamandrakizay

Zatem se bo odpravil na škofijsko ozemlje Soamandrakizay, kjer bo v soboto potekalo bdenje z mladimi, v nedeljo pa sveta maša. Površino 30 hektarjev, na kateri je bila sicer goščava, so v zadnjih petih mesecih preuredili v prizorišče, kjer se bodo verniki lahko srečali s svetim očetom. Le-to lahko sprejme več kot milijon otrok.

»Mesto prijateljstva«, Akamasoa

V nedeljo po kosilu bo papež obiskal »Mesto prijateljstva«, Akamasoa, ki ga je leta 1989 ustanovil misijonar Pedro Opeka, ki je prišel na Madagaskar leta 1970. S projektom je začel na smetišču Antananariva in sicer tako, da je predlagal skromno plačo tistim, ki so želeli delati v kamnolomu granita v bližini, kar jim je omogočalo dostojnejše življenje. Danes je v ta projekt vključenih 25.000 oseb, ki živijo v okoliških vaseh. Vsako leto za pomoč v Akamasoi zaprosi 30.000 ljudi, šolo pa obiskuje 14.000 oseb. Nedeljske maše Skupnosti se udeleži okoli 8.000 ljudi.

Kamnolom, tesarska delavnica

Približno toliko mladih bo svetega očeta sprejelo tudi v avditoriju, nato pa bo odšel še do kamnoloma Mahatazana, kjer je zaposlenih 700 oseb. V njegovi bližini stoji kip, posvečen Jezusovemu srcu, ki ga je 1. maja lani blagoslovil msgr. Odon Marie Arsene Razanakolona, nadškof Antananariva, ko je podelil zakrament svete birme 120 mladim. Delo v kamnolomu spada v okvir številnih dejavnosti, ki potekajo v »Mestu prijateljstva«. Med njimi je tudi tesarska delavnica, v kateri izdelujejo klopi in stole za nekatere šole malgaške prestolnice. Prav tako izdelujejo vrata, okna in stopnice za hiše v Akamasoi ter pohištvo za zunanjo prodajo. Lansko leto je 32 mladih zaključilo poklicno izobrazbo, izdelali pa so 1.300 miz in 120 postelj.   

Kolegij sv. Mihaela

Zadnje papeževo srečanje na Madagaskarju pa bo potekalo v kolegiju sv. Mihaela, ki so ga leta 1888 ustanovili francoski jezuiti. Tako so ga poimenovali v spomin na p. Michela Lanussa, ki je bil pobudnik ideje o ustanovitvi šole, namenjene poslanstvu katehetov in učiteljev, lokalnih vladnih javnih uslužbencev ter prevajalcev in zaposlenih iz Francije. Danes je kolegij znan po visoko kvalitetnem poučevanju in disciplini. Mnogi nekdanji gojenci so imeli pomembno vlogo v političnem, gospodarskem in socialnem življenju države.