Sinoda: Teologinja Serena Noceti o vlogi žensk v Cerkvi v Amazoniji
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Ženske predstavljajo 70-80% pastoralnih delavcev
»Celotna priprava na sinodo je poudarila to, kar je eden izmed ključnih elementov pastoralne izkušnje teh krajevnih Cerkva: ženske predstavljajo 70 ali tudi 80% pastoralnih delavcev. So katehistinje, koordinatorke skupnosti, animirajo bogoslužje. Pripravljalni dokument je na ta vidik spomnil na različnih točkah ter navedel zahtevo po t.i. "uradni cerkveni službi" za ženske. Rekla bi, da je le-ta skoraj očitna, samoumevna, glede na to razširjeno službenost, ki jo imajo ženske.«
Pastoralne naloge žensk v Amazoniji
Nocetijeva je v nadaljevanju intervjuja predstavila svojo osebno izkušnjo pastoralnega življenja na enem izmed področij Amazonije: »Letos poleti sem nekaj tednov preživela prav v nekaterih krajevnih Cerkvah v Amazoniji, kjer sem se lahko srečala tako s skupinami
žensk kot tudi bolj neposredno spoznala izkušnjo cerkvene službene pastorale mnogih izmed njih. Težko je reči, katera bi bila področja pastoralnega služenja, kjer niso prisotne! Ženske oznanjajo evangelij, tudi v skupnostih, ki so oddaljene od župnijskega središča; so koordinatorke, animirajo bogoslužja v odsotnosti duhovnika; ob nedeljah zbirajo krščansko skupnost, so izredne delivke obhajila, sodelujejo pri dejavnosti Karitas ali drugih oblikah pomoči. Podpirajo formacijo in vodstveno vlogo žensk, zagotavljajo ohranjanje vrednot ter prenos tradicionalnih vrednot. Nekatere izmed njih so prav tako, po pooblastilu škofa, navzoče na pogrebih in porokah, kadar ni duhovnikov. Spet druge imajo dovoljenje, da lahko po začasnem pooblastilu podeljujejo krst otrokom, saj duhovniki ali škof v nekatere skupnosti pride enkrat ali dvakrat letno. Ni malo primerov, da duhovnik katero od skupnosti, ki je zelo oddaljena od župnije, obišče tudi le enkrat na dve leti. Te ženske, tako redovnice kot laikinje, zagotavljajo t.i. "pastoralo prisotnosti", kot je bila poimenovana, ki kaže in izpričuje živo prisotnost Cerkve.«
Lektorat in akolitat
Ob koncu pogovora pa je Serena Noceti spregovorila še o t.i. »vzpostavljenih službah«, o katerih je večkrat tekla beseda v času sinode. »Ko govorimo o "vzpostavljenih službah", mislimo – dobro je, da to ponovimo – na lektorat in akolitat, tisti dve službi,
ki izhajata iz krsta, torej službi laikov, ki ju je papež Pavel VI. vzpostavil z dokumentom Ministeria quaedam leta 1972. V njem je zapisal, da ti dve službi lahko opravljajo samo moški. Vendar pa menim, da je v tem času več škofov poudarilo, predvsem med novinarskimi konferencami, da bi bilo primerno, da bi škofovska sinoda prepoznala zahtevo, ki so jo mnogi škofje izrazili v pripravi na sinodo in med samim zasedanjem – torej da bi bila lektorat in akolitat namenjena tudi ženskam. V tem primeru bi šlo za službo, ki je utemeljena v krstu, torej s teološkega vidika ne bi bilo težav. Na ta način bi imele ženske službo lektorata in akolitata ne le med bogoslužjem krščanske skupnosti, ampak bi šlo za službi, ki ju Cerkev preko posebnega obreda podeljuje za vse življenje.«
Koordinatorji krščanskih skupnosti
»Poleg tega so nekateri škofje predlagali uvedbo nove službe koordinatorja oz. koordinatorke krščanskih skupnosti,
kar se mi zdi zelo zanimiva ideja in upam, da bo sprejeta. Papež Pavel VI. je v dokumentu Ministeria quaedam zapisal, da škofovske konference lahko zaprosijo Sveti sedež še za druge vzpostavljene službe, poleg lektorata in akolitata. Glede na to, kako živijo krščanske skupnosti na področju Amazonije, ter na njihove potrebe, jih je pomembno spremljati na duhovni poti. Posebej pozitivno se mi zdi, da tamkajšnje škofovske konference prosijo Sveti sedež, naj uvede službo koordinatorja in koordinatorke skupnosti, pri čemer je zaželeno, da ne bi bila namenjena le ženskam. V Amazoniji so namreč najmanj v 20% primerov moški tisti, ki vodijo in animirajo skupnosti, posebej kadar med nedeljskim bogoslužjem duhovnik ni prisoten.«
