Porcijunkulski odpustek: »Odprta vrata« milosti tudi v času pandemije

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Program praznovanja

V soboto, 1. avgusta, ob 11. uri bo p. Michael Perry, generalni minister frančiškanov, vodil slovesno sveto mašo, ki se bo sklenila s procesijo »odprtja odpustka«. Od tistega trenutka dalje do 24. ure 2. avgusta bo namreč mogoče prejeti popolni odpustek ne le v Porcijunkuli, ampak v vseh župnijskih cerkvah po svetu ter tudi v vseh cerkvah, ki jih upravljajo manjši bratje. V nedeljo, 2. avgusta, bo osrednja evharistična slovesnost potekala ob 11.30, ob 20.30 pa bo na sporedu molitveno bdenje za mlade, ki ga bodo neposredno prenašali tudi preko družabnih kanalov bratov frančiškanov.  

Pogoji za prejem odpustka

Za prejem popolnega odpustka zase ali za rajne je potrebna sveta spoved, udeležba pri evharistiji in prejem svetega obhajila, veroizpoved in očenaš ter molitev po namenu svetega očeta in zanj. Sveti Frančišek je bil prav v Porcijunkuli deležen božjega navdiha, da je od papeža Honorija izprosil odpustek. Le-tega je Frančišek razglasil 2. avgusta 1216 pred veliko množico ter v prisotnosti umbrijskih škofov, in sicer za vsako leto.

P. Ceccobao o letošnjem praznovanju

Tudi danes Porcijunkula predstavlja »vrata, ki so vedno odprta« tistim, ki želijo biti deležni Božje milosti preko zakramenta sprave. Več o obhajanju letošnjega praznika v posebnih okoliščinah je v intervjuju za Vatican News povedal frančiškan p. Simone Ceccobao: »Odpustek je vedno odpustek. V smislu, da pandemija ni vplivala na njegovo bistvo. Letošnje obhajanje porcijunkulskega odpustka je moralo biti nekoliko omejeno in spremenjeno. V baziliki je bilo potrebno poskrbeti za upoštevanje predpisov glede medosebne razdalje, razkuževanja in prezračevanja, letos ne bo velikih množic kot prejšnja leta. Ena izmed pomenljivih sprememb je ta, da so spovedi prestavljene iz bazilike v samostan Porcijunkule. Kot vemo, se spovednic še ne sme uporabljati, poleg tega v baziliki ne bi bilo mogoče zagotavljati varnostne razdalje med verniki, ki čakajo na spoved. Tako bo 1. in 2. avgusta frančiškanski samostan, ki je običajno kraj klavzure, saj poleg nas vanj lahko vstopijo redke druge osebe, odprt za ljudi, ki bodo želeli pristopiti k zakramentu sprave. Lahko bi rekli, da bo hiša frančiškanov postala hiša usmiljenja. Odpuščanje je vedno odpuščanje. Res je, da smo še vedno v stanju izrednih razmer in da se čutimo vsi bolj šibke, bolj majhne, vendar pa je hkrati ta situacija močno poudarila, kako nujno je odpuščanje, ki prenavlja naša življenja.«

Letos brez tradicionalnega pohoda mladih

»Letos ne bo pohoda, ki je poleg odprtja vrat Porcijunkule eden izmed najbolj ganljivih trenutkov. 1. avgusta bo za mlade potekala kateheza, ki se je bodo udeležili predstavniki posameznih dežel Italije. Tako bo na tisoče mladih, ki se sicer udeležijo pohoda, preko njih simbolično prisotnih tudi pri Porcijunkuli.«

Tridnevnica

V nadaljevanju intervjuja je p. Ceccobao spregovoril o drugih trenutkih, ki so poleg odprtja vrat Porcijunkule ključnega pomena v teh dneh: »Porcijunkulski odpustek je pomemben trenutek, za nas je osrednji dogodek liturgičnega leta; po drugi strani pa je za nas dejansko tudi vsakodnevni dogodek, saj je tukaj vedno mogoče prejeti popolni odpustek. Naša bazilika je bila tudi v času karantene vedno odprta, kot očitno in vidno znamenje tega odpustka, ki je vedno na razpolago, ki je vedno dostopen. Letošnjo tridnevnico vodi msgr. Vittorio Viola, frančiškan naše province, ki je bil leta 2015 imenovan za škofa. Prišel bo, da bo naše srce pripravil na prejem usmiljenja. Tridnevnica nas vodi do 1. avgusta, v središču katerega bo sveta maša, ki jo bo ob 11. uri, kakor vsako leto, vodil naš generalni minister. Ob 19. uri bo naš škof, msgr. Domenico Sorrentino, vodil slovesne prve večernice, ob 21.30 pa bo bdenje, ki bo letos prav tako potekalo v skrajšani obliki, saj ne bomo mogli imeti procesije s svečami. 2. avgusta bodo svete maše vsaki dve uri, dan pa se bo sklenil z drugimi večernicami, ki jih bo letos vodil naš novi provincialni minister, p. Francesco Piloni. Preko družabnih kanalov frančiškanov v Assisiju bomo 1. avgusta ob 17. uri prenašali spokorno katehezo v pripravi na zakrament spovedi, naslednji dan pa molitveno bdenje za mlade, ki se bo pričelo ob 20.30 v Porcijunkuli.«

Pomen odpuščanja v času pandemije za mlade

Ob koncu pogovora pa je p. Ceccobao odgovoril na vprašanje, kaj odpuščanje v tem času pandemije predstavlja za mlade: »Menim, da so mladi tisti, ki so v tej pandemiji čutili največje pomanjkanje duhovnih sredstev; mogoče so oni tisti, ki so najbolj čutili zbeganost in tudi osamljenost. Oznanilo odpuščanja je močno oznanilo, ki jih spominja, da je Bog blizu v strahu, da jim je blizu v njihovih negotovostih, da Bog nase vzame njihove padce; Bog je Oče usmiljenja, njegovo srce je blizu ranjenim in usmiljenja potrebnim. Všeč mi je citat, ki se nahaja na pragu Porcijunkule, kjer piše hic locus sanctus est (ta kraj je svet), in mi ga paradoksalno pohodimo vsakič, ko vstopimo v Porcijunkulo.«

Zgodovina porcijunkulskega odpustka

Porcijunkulski odpustek je bil v navadi vsaj že v 2. polovici 13. stoletja, a najprej le v Porcijunkuli sami. To je bil razlog za to, da je v očeh zahodnih kristjanov cerkev sv. Marije Angelske poleg Svete dežele, Rima in Kompostele kmalu veljala za najsvetejši kraj na zemlji. Od konca 14. stoletja dalje so papeži predpravico porcijunkulskega odpustka začeli podeljevati tudi drugim frančiškanskim cerkvam. Od leta 1856 pa je bilo mogoče porcijunkulski odpustek dobiti tudi v nefrančiškanskih cerkvah in kapelah. Po letu 1952 so po splošnih cerkvenopravnih določbah dobile to predpravico vse stolnice in vse župnijske cerkve, s posebnim dovoljenjem pa tudi druge. Po  naročilu 2. vatikanskega koncila je bila 1. januarja 1967 z apostolsko konstitucijo Indulgentiarum doctrina izdana nova ureditev glede odpustkov. V njej je o porcijunkulskem odpustku določeno, da ga je mogoče dobiti poleg v frančiškanskih svetiščih tudi v vseh župnijskih cerkvah, in sicer 2. avgusta ali pa na kakšen drug primernejši dan, ki ga določi škof ali njegov namestnik.

Kaj so odpustki? (vir: Katoliška Cerkev)

V Katekizmu Katoliške Cerkve imamo na vprašanje, kaj so odpustki, tale odgovor: »Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov.
Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni (časnih posledic), ki jih dolgujemo za grehe. Odpustke moremo prejeti zase ali pa jih naklonimo rajnim« (št. 1471).
Za velike grehe zaslužimo večno kazen, ki se nam odpusti pri dobri spovedi. V primeru, da je naše spreobrnjenje, ki izhaja iz goreče ljubezni, tako popolno, da doseže naše popolno očiščenje, se nam izrišeta obojni kazni, večna in časna. Če bi v tem stanju umrli, bi prišli brez vic v nebesa.
Običajno pa za velike in male grehe, katerih krivda nam je odpuščena, ostanejo časne kazni, to je nezdrava navezanost na stvari. Za odsluženje teh kazni bomo trpeli v vicah, če ne bomo zanje zadostili že na zemlji ali pa se jih rešili s prejemom odpustkov.
Časne kazni se nam odpustijo tudi z deli usmiljenja in ljubezni, z molitvijo in različnimi oblikami pokore, s potrpežljivim prenašanjem trpljenja in preizkušenj ter z vedrim sprejemom svoje smrti (prim. Katekizem, št. 1472–1473).«
»Odpustek dobimo tako, da Cerkev z oblastjo zavezovati in razvezovati, kakršno ji je podelil Jezus Kristus, posreduje v korist kristjana in mu odpre zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov, da bi dobil pri Očetu usmiljenja odpuščanje časnih kazni, povezanih z njegovimi grehi. Cerkev hoče s tem ne samo priti na pomoč kristjanu, ampak ga tudi spodbuditi k delom pobožnosti, pokore in ljubezni.
Ker so rajni verniki na poti očiščevanja tudi člani istega občestva svetih, jim moremo pomagati med drugim s pridobivanjem odpustkov zanje, da bi bili oproščeni časnih kazni, ki jih dolgujejo za svoje grehe.« (št. 1478–1479).

Skupni pogoji za prejem popolnih in delnih odpustkov

1)Biti moramo v Božji milosti;
2) treba je imeti namen, da jih hočemo prejeti; hvalevredna je navada, da namen obudimo že zjutraj za vse odpustke, ki jih ta dan lahko prejmemo (in jih darujemo dušam v vicah);
3) izpolniti moramo predpisano delo, in to ravno na predpisani dan; če je odpustek vezan na pobožen obisk cerkve ali kapele, je treba poleg splošnih pogojev zmoliti očenaš in vero.
Popolni odpustek lahko prejmemo le enkrat na dan, delnega pa tudi večkrat. Pri popolnem odpustku se nam odpustijo vse časne kazni, pri delnem pa le delno. Popolne in delne odpustke lahko naklonimo dušam v vicah po načinu priprošnje, ne pa živim na zemlji; njim lahko pomagamo, da se sami odločijo zanje.

Pogoji za prejem popolnega odpustka

Poleg zgoraj navedenih treh pogojev so še štirje:
1) Nenavezanost na noben greh, tudi na malega ne (če nimamo nobenega greha, tudi najmanjšega ne in si ga tudi v bodoče ne želimo);
2) prejem zakramenta pokore; to je lahko več dni prej ali pozneje; kdor redno hodi k mesečni spovedi, lahko vsak dan prejme vse možne odpustke, če izpolni potrebne pogoje in živi v posvečujoči Božji milosti;
3) vreden prejem svetega obhajila;
4) molitev po namenu svetega očeta; zadostujejo vera, očenaš in zdravamarija ter slavaočetu (lahko tudi kakšna druga molitev);
Sv. obhajilo in molitev po namenu svetega očeta se priporočata na dan odpustka. Oboje je potrebno za vsak popolni odpustek. Ena spoved pa velja za več popolnih odpustkov, a seveda moramo biti brez vsakega, tudi najmanjšega greha.

Nekatera predpisana dela, na katera je vezan prejem popolnega odpustka

(Izpolniti moramo prej omenjene splošne pogoje!)
a) Češčenje Najsvetejšega vsaj pol ure; če manj, prejmemo delni odpustek;
b) križev pot pri pravilno postavljenih postajah, s 14 križi (podobe niso nujne, a koristne); vsaj voditelj mora hoditi od postaje do postaje; pobožna pridružitev papežu po radiu ali televiziji pri molitvi križevega pota na veliki petek;
c) spoštljivo duhovno branje ali poslušanje Svetega pisma (če sami ne moremo brati) vsaj pol ure; če manj, je odpustek le delen;
č) molitev rožnega venca v cerkvi, kapeli ali v družini, v samostanski skupnosti ali verskem združenju ter v zboru vernikov; tudi sodelovanje pri molitvi po radiu in televiziji, če rožni venec moli papež; če manjka kakšen pogoj, je odpustek le delen;
d) pobožno sodelovanje pri papeškem blagoslovu, tudi po radiu in televiziji;
e) udeležba pri procesiji na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi;
f) vsak petek v postu, če po obhajilu pred Križanim molimo »Glej, o dobri in usmiljeni Jezus«
g) ob prejemu svete popotnice, ko duhovnik podeli bolniku papeški blagoslov in z njim popolni odpustek. Ta odpustek bolnik prejme, čeprav je tisti dan že prejel popolni odpustek. Če ob smrtni uri pri umirajočem ni duhovnika, dobi, če je v posvečujoči milosti, popolni odpustek v primeru, da je v življenju redno molil kakšno molitev. V tem primeru mu Cerkev spregleda tri splošne pogoje (spoved, obhajilo in molitev po papeževem namenu); zato, da bo umirajoči v posvečujoči milosti, mu pomagajmo obuditi popolno kesanje!;
h) vsi navzoči pri slovesnosti prvega svetega obhajila;
i) pri duhovnih vajah, ki trajajo vsaj tri dni;
j) sodelovanje pri obredih na veliki četrtek, petek in soboto;
k) ob obnovi krstnih obljub na veliko soboto in ob obletnici svojega krsta;
l) poslušanje vsaj nekaj nagovorov pri ljudskem misijonu in pri njegovem zaključku;
m) ob novi maši in ob mašnih jubilejih (25-, 50-, 60-, 70-letnica) za vse navzoče;
n) v bazilikah, kjer poleg splošnih pogojev zmolimo očenaš in vero (na praznik apostolov Petra in Pavla, na obletnico posvetitve cerkve, 2. Avgusta (porciunkula!); enkrat na leto po lastni izbiri);
o) v stolnici na praznik sv. Petra in Pavla, na dan zavetnika cerkve, ob liturgičnem praznovanju sedeža sv. Petra, ob posvetitvi bazilike presvetega Odrešenika, 2. Avgusta (porciunkula!); vselej poleg splošnih pogojev zmolimo očenaš in vero;
p) v župnijski cerkvi na dan zavetnika cerkve, 2. avgusta; vselej poleg splošnih pogojev zmolimo očenaš in vero;
r) pobožno sodelovanje pri petju ali recitiranju himne Pridi, Sveti Duh (1. januarja in na binkošti), in Tebe, Boga, hvalimo (na zadnji dan leta).

Popolni odpustek samo za rajne

a) Na vernih duš dan (lahko že na praznik vseh svetih), kjer v cerkvi poleg rednih pogojev zmolimo očenaš in vero;
b) ob molitvi za rajne na pokopališču, od 1. do 8. novembra (ne pozabimo na splošne pogoje!); če ob drugih časih molimo na pokopališču za rajne, dobimo za rajne delni odpustek;
c) vselej lahko vse odpustke, delne in popolne, naklonimo rajnim po načinu priprošnje.

Delni odpustki

Pri delnih odpustkih nam Cerkev iz zaklada zasluženj Kristusa, Marije in drugih svetnikov podeli še toliko odpuščanja časnih kazni za naše grehe, kolikor smo jih dobili s predpisanim dobrim delom. Tako se zadostilna vrednost naših del podvoji. Cerkev hoče s tem spodbuditi naša dobra in zadostilna dela. Vse naj bo storjeno z ljubeznijo in v duhu spokornosti.

Da pridobimo delni odpustek, je potrebno vsaj skesano srce (moramo biti v posvečujoči milosti) in opravljeno predpisano delo. Poglejmo nekaj (najprej splošnih) možnosti:
a) Kdor izpolnjuje stanovske dolžnosti, prenaša težo dneva s ponižnim zaupanjem in doda, četudi samo v mislih, pobožen vzklik, temu se zadostilna vrednost dejanja podvoji in jo lahko obrne v prid sebi ali dušam v vicah;
b) prav tako se zadostilna vrednost dejanja podvoji tistemu, ki v duhu vere pomaga potrebnemu z osebno žrtvijo ali z materialnimi sredstvi;
c) kdor se odpove s skesanim srcem dovoljeni in njemu prijetni stvari;
č) kdor vpričo drugih prostovoljno izpove svojo vero;
d) če pri namenu, da dobimo popolni odpustek, manjka kak pogoj, dobimo delni odpustek.
e) kdor si izpraša vest, zlasti pred spovedjo, in sklene, da se bo poboljšal;
f) kdor obudi popolno kesanje s pomočjo potrjenega obrazca (Npr. Spovem se, Moj Bog, žal mi je …);
g) kdor sodeluje pri mesečni duhovni obnovi;
h) za krščansko meditacijo;
i) če se pobožno pokrižamo in izgovarjamo imena Presvete Trojice;
j) če molimo primerno od Cerkve potrjeno molitev ob začetku in na koncu dneva, pred delom in po njem, pred jedjo in po jedi;
k) Nekatere molitve, obdarjene z delnimi odpustki: Duša Kristusova, posveti me (po obhajilu); Moja duša poveličuje Gospoda, apostolska in mašna vera, obuditev vere, upanja in ljubezni s potrjenim obrazcem, Angel Gospodov, Raduj se, Pozdravljena, Kraljica, Pod tvoje varstvo pribežimo, Sveti angel, K tebi, o sveti Jožef, od Cerkve potrjene litanije, od Cerkve potrjene molitve za papeža ali škofa.