Marco Gnavi: Današnji mučenci so znamenje upanja in občestva
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Današnji mučenci znamenje upanja in občestva
»Današnji mučenci so ženske, moški, pastirji, laiki – ne le katoličani, ampak tudi pravoslavni, evangeličani, anglikanci, ki še vedno, v tem našem času ponižno darujejo svoje življenje v težkih, protislovnih okoliščinah. So znamenje upanja in občestva onkraj razdeljenosti. Že veliko let čutimo dolžnost, da se jih spominjamo; v občestvu s papežem Frančiškom, z Benediktom XVI. in še prej z Janezom Pavlom II., ki je imel leta 2000 to veliko intuicijo: da je določil dan, ko se vsako leto spominjamo novodobnih mučencev. Ta liturgični spomin pričevalcev vere nas spodbuja, da bi brali veliki teden z vidika velike luči; velikonočne luči, za katero upamo, da bo preplavila vse kraje, kjer je trpljenje, kjer so kristjani priče dejavne ljubezni, bližine šibkim, dialoga, miru. Z eno besedo, gre za tiste, ki znajo s svojim življenjem in svojo smrtjo razložiti vrednost, klenost pomena blagrov.«
Menihi trapisti v Alžiriji ugrabljeni pred 25 leti
Gnavi je nato spomnil na ugrabitev sedmih menihov trapistov v Alžiriji pred 25 leti: »Christian De Chergé je bil skupaj s svojimi sobrati ponižna priča sanj po dialogu in srečanju z verniki, ki se kljub napadom niso razblinile. Danes se spominjamo tudi drugih mučencev, kristjanov, ki so v manjšini in živijo sanje univerzalnega bratstva, kot je papež Frančišek spomnil na planoti Ur, v Karakošu, med svojim čudovitim, izrednim, zelo zahtevnim potovanjem v Irak. Vsak mučenec v sebi nosi univerzalnost Božjih sanj.
Očiščenje spomina in globaliziranje upanja
Pomembno pa je tudi očiščenje spomina. Namen spomina na mučeništvo namreč ni prepoznati sovražnika, ampak predvsem šibko moč kristjanov in je že samo v sebi dejanje sprave, upanja, srečanja, saj kristjani niso ljudje razdeljenosti. Vsak kristjan je kot luč v temi, ki premaga tudi sprijaznjenost. Smo v času pandemije in medtem ko se globalizira strah, kristjani globaliziramo upanje, dejavno ljubezen, evangelij kot blagovest za vse. Vse to nas močno spodbuja, da ne bi dopustili zgodovini, da nam narekuje način življenja, ampak da bi na zlo odgovorili z dobrim.«
Spomin na lansko papeževo molitev na Trgu sv. Petra
V nadaljevanju je Marco Gnavi odgovoril na vprašanje, kaj mu ostaja v srcu ob spominu na lanski izredni trenutek molitve papeža Frančiška na Trgu sv. Petra. »Izredno velika hvaležnost za preroško, empatično dejanje rimskega škofa, ki je s praznega Trga sv. Petra objel ves svet. Menim, da je potrebno tisto praznino trga napolniti s sanjami kristjanov, z njihovo velikodušnostjo, s srečanjem med ljudmi, ki želijo dobro vseh. Mislim, da se moramo naučiti poslušati – kakor je rekel papež Frančišek – z odprtim srcem, se spominjati, da moramo veslati skupaj, da je čoln isti za vse. Pred tistim praznim trgom so vse celine in neskončno veliko vprašanj, vendar pa še vedno obstaja moč evangelija, ki nam pomaga živeti upanje in nas povezati med seboj.«