Nadia Murad: Papežev obisk Iraka – znamenje upanja za vse manjšine

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Žrtev nasilja, ni pustila, da bi jo zlo premagalo

Nadia je s svojim neizmernim pogumom postala simbol za svoje ljudstvo, jazide, in za vse ženske, ki so v vojnah in tudi sicer žrtve nasilja. Leta 2014 so jo vojaki ISIS, ki so umorili ali zaprli na tisoče jazidov na severu Iraka, zasužnjili. Bila je žrtev neizrekljivega nasilja, vendar pa ni dopustila, da bi jo zlo premagalo. Decembra leta 2018 se je srečala s papežem Frančiškom in mu podarila svojo knjigo »Zadnje dekle«, ki je svetega očeta globoko pretresla.

Papežev obisk v zgodovinskem trenutku za iraško ljudstvo

Na vprašanje, kaj po njenem mnenju ostaja v srcih Iračanov po papeževem zgodovinskem obisku te države na Bližnjem vzhodu, je Nadia odgovorila: »Ne le, da je papežev obisk Iraka zgodovinski, ampak je prav tako potekal v zgodovinskem trenutku za iraško ljudstvo, ki si po genocidu, verskem preganjanju in desetletjih konfliktov prizadeva za nov začetek. Obisk svetega očeta je osvetlil, da sta mir in verska svoboda mogoča. Poudaril je, da imajo vsi Iračani, ne glede na njihovo vero, enake človekove pravice in dostojanstvo. Papež je prav tako podal jasno sporočilo, da se mora obnova medverske strukture v iraški družbi začeti s podporo manjšinam, kot so npr. jazidi, ki so bili tarča nasilja, potisnjeni na rob ter morajo iti skozi proces zdravljenja ran.«

Papeževo posredovanje zgled za druge verske voditelje

V nadaljevanju je Nadia povedala, da sta se med s svetim očetom med srečanjem leta 2018 veliko pogovarjala o izkušnji genocida skupnosti jazidov, posebej glede nasilja nad ženskami in otroki. Vesela je, da ga je njena zgodba spremljala in da je čutil, da mora prinesti sporočilo glede trpljenja jazidov v Iraku. Njegovo posredovanje je zgled za druge verske voditelje na tem področju, da bi širili sporočilo strpnosti do verskih manjšin kot so jazidi.

Jazidi nujno potrebujejo pomoč za nov začetek

Nadia je danes Nobelova nagrajenka za mir, ambasadorka dobre volje Združenih narodov, poleg tega pa je prav tako ustanovila organizacijo za pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja. Na vprašanje, kje je našla moč, da je vso bolečino in trpljenje obrnila v moč za dobro, je odgovorila: »Vsi jazidi so dokazali izredno moč preživetja in odpornosti. Celotna skupnost je doživela izredno težke travme. Življenja ne bomo mogli na novo zgraditi sami, skupnost nujno potrebuje pomoč in sredstva.«

2800 žensk in otrok še vedno pogrešanih

Kljub temu, da je ISIS izgubil vojno leta 2017, Nadia spominja, da je še vedno okoli 2800 žensk in otrok, ki so pogrešani in ostajajo v ujetništvu. Po njenih besedah to dejstvo kaže na »pomanjkanje politične volje, da bi zaščitili temeljne pravice žensk in njihovo varnost. Poleg tega je prav tako jasno razvidno, da mednarodna skupnost ne jemlje resno spolnega nasilja in suženjstva.« Nadia meni, da je potrebno nemudoma vzpostaviti posebno multilateralno skupino, ki bi našla in rešila te ženske in otroke.

Kaj bi rekla ženskam, ki trpijo zaradi vojne in nasilja?

Nadia je nekoč dejala: »Hočem biti zadnja ženska na svetu s takšno zgodbo, kot je moja.« Ob koncu intervjuja je ogovorila na vprašanje, kaj bi želela reči danes mnogim ženskam, ki trpijo zaradi vojne in hudega nasilja: »Pravim jim: "Ni vaša krivda". Namen patriarhalnih sistemov po vsem svetu je bil, da bi si nas podjarmili, da bi izkoristili naše zatiranje in izvajali vojno na naših telesih. Vendar pa je preživetje in boj za priznanje teh krivic prav tako dejanje upora. Poleg tega bi jim rekla: "Niste same." Več kot tretjina žensk po vsem svetu je žrtev spolnega nasilja. To ne pomeni, da ga moramo sprejeti. V vsaki skupnosti obstajajo ženske, ki preživijo, ki vstanejo in spregovorijo. Ko se združimo v boju za naše pravice, bo sprememba neustavljiva.«