»Čas stvarstva.« Ekumensko sodelovanje in postavljanje šotorov
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Ekumensko sodelovanje
Leañova je povedala, da je Gibanje Laudato si’ v zadnjih sedmih letih tesno sodelovalo »z različnimi ekumenskimi partnerji, s Svetovnim svetom Cerkva, s predstavniki pravoslavnega občestva, anglikanske Cerkve, luterancev in drugih, da bi se kot Jezusovi učenci združili v skrbi za naš planet.« Na ta način so nastale raznovrstne konkretne pobude: od romanj ob rekah v Kanadi pa do udeležbe na dogodkih, s katerimi so mladi opozarjali na podnebne razmere, v Latinski Ameriki pa so v nedeljsko bogoslužje vključili tudi teme, povezane s stvarstvom.
Varuhi Božjih del
Ob šesti obletnici okrožnice Laudato si’ je msgr. Bruno-Marie Duffé, nekdanji tajnik Dikasterija za celostni človeški razvoj, na vernike naslovil pismo, v katerem jih spodbuja k dejavnem udejstvovanju v okviru »časa stvarstva« po župnijah in lokalnih skupnostih. Vse cerkvene skupnosti so povabljene, da bi širile tega duha ter pomagale vernikom k zavedanju, da je živeti poklic varuhov Božjih del »bistvena sestavina krepostnega življenja. Ne gre za nekaj izbirnega ali za drugoten vidik krščanske izkušnje,« kakor je zapisal sveti oče v okrožnici (217). Po besedah msgr. Dufféja je »čas stvarstva« prav tako »ključen trenutek za to, da bi katoličani dvignili glas najbolj ranljivih in bi se konkretno zavzeli zanje v pripravi na dva pomembna vrha OZN: Konferenco Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (COP15), ki bo potekala od 11. do 24. oktobra na Kitajskem, ter na Konferenco o podnebnih spremembah (COP26) v Glasgowu od 31. oktobra do 12. novembra. Nekdanji tajnik Dikasterija za celostni človeški razvoj je poleg tega vernike pozval, naj se pridružijo pobudam kot so npr. peticija »Zdrav planet, zdravi ljudje« ter se pogumno zavzemajo za varovanje stvarstva.« Namen peticije je zahtevati, da bi vlade sprejele drzne načrte, s katerimi bi uresničili obljube pariškega podnebnega sporazuma. Animatorji Laudato si’ po vsem svetu bodo poskrbeli za to, da bodo na vseh dogodkih, organiziranih v okviru »časa stvarstva«, zbrali čim več podpisov. Na ta način bo veliko ljudi izrazilo zahtevo po drugačnih politikah.
Kriza in podnebni razseljenci
Papež Frančišek je v predgovoru k Pastoralnim smernicam o podnebnih razseljencih opozoril, da iz podnebne krize ali krize zaradi covida-19 ne bomo izšli tako, »da se bomo zapirali v individualizem, ampak le tako, da bomo skupaj; preko srečanja, dialoga in sodelovanja.«
Spodbujanje informacijskih kampanj in pastoralnih programov
Leañova, ki je omenjeni dokument predstavila na Tiskovnem uradu Svetega sedeža, je poudarila, da Smernice v središče postavljajo »pomen spodbujanja informacijskih kampanj in pastoralnih programov, ki poudarjajo resnost podnebne krize ter podnebnih razseljencev. Pri tem se osredotočajo na človeški vidik krize ter na potrebo po nujnem ukrepanju,« ki vključuje tudi humanitarno pomoč, vzgojo za spravo, varovanje pravic in dostojanstva, molitev, bogoslužje, duhovno ter psihološko podporo.
Skavti v Assisiju postavili šotor
Barbara Battilana, predsednica Združenja italijanskih katoliških skavtov in skavtinj, pa je spregovorila o eni izmed letošnjih pobud v »času stvarstva«, z naslovom »Šotor za vse« ter o povabilu, da bi na simboličnih krajih po vsem svetu postavili šotore. Skavti so to med drugim storili na trgu sv. Klare v Assisiju, pred baziliko, v kateri »hranijo križ sv. Damijana. Pred njim je asiški ubožec molil, ko je od Gospoda dobil naročilo, naj popravi njegovo hišo«. Battilanova je poudarila, da so mladi skavti na ta način razumeli, da lahko povsod postavimo šotore in posredujemo sporočilo, da moramo skrbeti za naš skupni dom ne le kot posamezniki, ampak kot skupnost.«
Simbolika šotora
Po drugi strani pa nas Abrahamov šotor prav tako spominja, da je Gospod postavil svoj šotor med nami. Ukoreninjeni v Abrahamovi veri gremo skozi težave, znamo imeti vizijo upanja, ki je značilna za kristjane. Šotor je odprt na vseh straneh, ker sprejema, je prostor dialoga. Le v dialogu z vsemi, tudi z nevernimi, lahko skupaj z drugimi verstvi uspemo zgraditi skupni dom. Nadalje je tudi simbol tega, kar je bistveno, lahkotnosti, sledi na tleh, ki prihodnjim generacijam ne pušča težke ekološkega znamenja. Šotor nas nato spomni na tiste, ki nimajo strehe nad glavo, spominja nas na begunce – pomislimo na brate in sestre iz Sirije, ki so že deset let v begunskih taboriščih, na primer v Libanonu. Ob tem prav tako spomnimo na posebno vez, ki povezuje »čas stvarstva« s svetovnim dnevom migrantov in beguncev, ki ga bomo obhajali 26. septembra.
