Nevladna organizacija DIL. Pobude treh deklic za skrb planeta
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
DIL: Daniela, Ines, Lucia
DIL je akronim, ki ga tvorijo prve črke imen deklic, ki so se med enim izmed ekoloških projektov v šoli navdušile nad omenjeno tematiko in jo vzele zares: to so Daniela, Ines in Lucia. Kakor večkrat ponavlja papež Frančišek, se vedno več otrok in mladih zaveda, da je nujno potrebno spremeniti ekonomski sistem in način življenja, saj neposredno vplivata na okolje in na ljudi. Mnoge šole so postale kraj ozaveščanja in spodbujajo nove generacije, naj si zastavijo temeljno vprašanje: kaj lahko storimo v skrbi za planet, da bi zaščitili naš skupni dom pred onesnaževanjem, pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb, pred izkoriščanjem naravnih virov, pred revščino?
Kaj lahko stori vsakdo izmed nas?
Daniela, Ines in Lucia so ob teh in podobnih vprašanjih začele premišljevati o majhnih vsakdanjih dejanjih, ki jih lahko stori vsakdo. Svoje ideje in bolečino zaradi stanja, v katerem se nahaja naš planet, so na šolskem dvorišču podelile z drugimi učenci in učitelji, nato pa so se odločile, da bodo ustanovile nevladno organizacijo. Šola in njihove družine so jih pri tem podprle, kot so povedale mame deklic, je bilo tudi to sodelovanje bistvenega pomena.
Plakati, napisi, flomastri, risbe
Deklice svoje ideje širijo preko plakatov in napisov, ki jih izdelajo same. Prepričane so, da ta način komunikacije še vedno deluje, saj se ljudje ob plakatih ustavijo, si jih ogledajo in mnogi rečejo, da jim je ideja všeč ter povabijo in spodbudijo tudi svoje prijatelje in sorodnike. Pobudnice so prepričane, da lahko tudi en sam plakat ljudi spodbudi k zavedanju, da je vsakdo odgovoren za naš planet in da lahko drobna dejanja posameznikov naredijo veliko spremembo.
Konkretne pobude
Prvo povabilo je, da bi ohranjali skupne prostore čiste, konkretno dejanje, ki ga predlagajo, pa je pobiranje papirja ali odpadkov, ki so jih drugi odvrgli. Nadalje pozivajo, da bi se izogibali nepotrebni uporabi in odmetavanju hrane. Spodbujajo, da bi dali hrani »drugo priložnost«: npr. da bi uporabili ostanke za gnojenje domačih vrtov, kakor so storili tudi na šolskem vrtu, za katerega skrbijo učenci. Tretji vidik, na katerem vztrajajo, pa je odstranjevanje baterij in strupenih izdelkov. Opozarjajo, da je potrebno vedeti, da so posameznih odpadki strupeni in jih zato ločiti od drugih izdelkov: »Če bi napolnili stadion s čisto vodo – opozarjajo deklice –, nato pa vanjo vrgli baterijo, bo vsa voda onesnažena. Tako tudi če vržemo zabojnik poln baterij v morje, to vpliva tudi na ribe ter druge živali in bodo poginile.« Sveti oče je v okrožnici Laudato si’ zapisal, da moramo upoštevati »onesnaževanje, ki ga v različnih okoljih povzročajo odpadki, tudi nevarni. Vsako leto se proizvede na stotine milijonov ton odpadkov, mnogi izmed njih niso biološko razgradljivi.«
Skrb za planet je skrb za vsa živa bitja
Daniela, Ines in Lucia pravijo, da želijo slediti temu, kar naroča papež Frančišek ter spominjajo, da nimamo dveh, treh ali štirih svetov. »Imamo samo en planet in tega si vsi delimo. S tem, ko skrbimo za planet, skrbimo tudi za vsa živa bitja, ki na njem prebivajo,« so še poudarile pobudnice različnih projektov.