Roberto Repole, novi torinski nadškof: Hodimo skupaj Kristusu naproti
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
To novico je v svetišču Svete Marije Tolažnice sporočil msgr. Cesare Nosiglia, ki je torinsko nadškofijo vodil od leta 2010, od leta 2019 pa je bil poleg tega še apostolski administrator škofije Susa. Izrazil je svoje zadovoljstvo glede izbire svojega naslednika, kateremu je zaželel vse dobro. Hkrati je vse duhovnike, redovnike in redovnice ter laike povabil, naj z veseljem sprejmejo novega nadškofa, z njim sodelujejo ter ga spremljajo z molitvijo.
Prve besede novega torinskega nadškofa
Novoimenovani škof je dejal, da je zelo ganjen in da se v njem prepletajo mešani občutki: »Vsekakor gre za globoko in močno hvaležnost Gospodu, ki me ponovno in na vedno bolj radikalen način vabi k hoji za njim in podaritvi samega sebe; dragemu papežu Frančišku, ki mi je izkazal veliko zaupanje,« je poudaril ter nadaljeval: »Tolažijo me posebej tri stvari: prva je ta, da sem prepričan, da nikoli nikakor nisem iskal službe, kakršna mi je zaupana danes. V teh letih sem imel milost, da sem navezal veliko stikov, ki so me obogatili na moji teološki poti ter v mojem življenju vere. Poleg tega imam veliko milost, da bom služil dvema Cerkvama, ki ju poznam, čeprav na različen način. In tudi vi poznate mene, tako z darovi, ki mi jih je Gospod želel zaupati v svoji neizmerni dobroti, kot tudi z mojimi mejami. Torinska Cerkev je moja Cerkev, ki jo imam zelo rad. Končno me tolaži zavedanje, da kot kristjani gotovo nismo in niti ne bi smeli biti sila. Tem našim mestom ne moremo ponuditi nič od tega, kar lahko že drugje najdejo v izobilju.«
Življenjepis
Roberto Repole se je rodil v Torinu 29. januarja 1967. Po končanem malem semenišču je bil sprejet v nadškofijsko bogoslovno semenišče v Torinu, kjer je študiral filozofijo in teologijo. Na Papeški univerzi Gregoriana je končal magistrski in doktorski študij teologije. V duhovnika je bil posvečen 13. junija 1992.
Opravljal je naslednje službe: med letoma 1992 in 1996 je bil kaplan, nato pa vse do danes predavatelj sistematične teologije na Teološki fakulteti in Visokem inštitutu za verske vede v Torinu. Od leta 2010 je kanonik cerkve svetega Lovrenca, od leta 2011 do 2016 pa je bil tudi predsednik Italijanskega teološkega združenja. Leta 2016 je bil imenovan za dekana torinskega oddelka Teološke fakultete severne Italije, poleg tega pa je tudi član upravnega sveta agencije Svetega sedeža za vrednotenje in spodbujanje kakovosti cerkvenih univerz in fakultet. Bil je škofijski koordinator univerzitetne pastorale in pet let član škofijske ekumenske komisije. Je sodelavec ene izmed župnij v Druentu, škofijski duhovni asistent Cerkvenega gibanja za kulturno prizadevanje ter član duhovniškega sveta.
Povabilo, da bi se Gospodu izročil na nov način
V kratkem intervjuju za Vatican News je Roberto Repole povedal, kako je sprejel novico o imenovanju za nadškofa Torina ter kaj to pomeni za nadškofijo: »Sprejel sem ga z velikim presenečenjem, pa tudi kot Gospodovo povabilo, naj se Mu izročim na nov in prenovljen način. Prav tako v njem vidim veliko zaupanje in dobroto s strani papeža Frančiška. Ne vem, kaj zdaj pomeni za Cerkev v Torinu. Menim, da lahko vsaj z moje strani pomeni željo, da bi skupaj hodili naproti Kristusu, ki že živi v tej Cerkvi in kateri je resnično podelil mnoge lepe darove.«
Velikodušno razdajanje predhodnika
Novi torinski nadškof je prav tako spomnil na svojega predhodnika in poudaril, da se je msgr. Nosiglia »z veliko velikodušnostjo razdajal za to Cerkev, vedno je prispeval svoj delež.« Ob tem je dodal, da bo sam storil vse, kar je v njegovi moči, ter je prepričan, da bodo enako storili tudi drugi. Upa, da bo njegovo poslanstvo pomagalo pri spodbujanju karizem, darov za Gospoda in za brate.
Prisluhniti in hoditi skupaj
Ob koncu pogovora je dejal, da je sinodalnost ena izmed bistvenih razsežnosti, saj smo Cerkev skupaj: »Mislim, da je tisto, kar bomo morali v Torinu še naprej živeti in spodbujati, sposobnost, da bi prisluhnili drug drugemu; prav tako pa je pomembno, da bi bili sposobni hoditi skupaj, v zavedanju, da je Kristus za nami, med nami in je resnično pred nami.«
