Bassetti ob koncu srečanja v Firencah: Hočemo graditi mir!

Andreja Červek – Vatikan

Približno stodvajsetim škofom in županom mest, ki ležijo ob Sredozemskem morju, bi se danes dopoldne, ob koncu srečanja, moral pridružiti tudi papež Frančišek, ki pa je svojo udeležbo zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal. Namesto njega jih je nagovoril kardinal Gualtiero Bassetti, predsednik Italijanske škofovske konference (CEI). Srečal se je tudi z družinami prebežnikov in beguncev ter zatem v firenški baziliki Svetega križa daroval mašo, ki bi jo naj obhajal sveti oče.

V imenu Slovenske škofovske konference so se dogodka udeležili mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK msgr. Alojzij Cvikl, upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek ter kot predstavniki laikov zakonca Ana in Dejan Glavač ter Suzana Tokić iz koprske škofije.

Povedati z močjo in pogumom: mi hočemo graditi mir!

Govor škofom in županom, ki se je odvijal v dvorani firenške mestne hiše Palazzo Vecchio, je kardinal Bassetti začel z mislijo na svetega očeta, ki se srečanja v Firencah ni mogel udeležiti zaradi bolečin v kolenu, ter spomnil na njegove besede: »Vsaka vojna pusti naš svet slabši, kot ga je našla. Vojna je neuspeh politike in človeštva, sramotna vdaja, poraz pred silami zla.«

Mir je bil tudi eden od osrednjih poudarkov Bassetijevega govora. »Treba je povedati z močjo in pogumom: mi hočemo graditi mir! Želimo ga za naša mesta, za naše verske skupnosti, za naše družine, za naše otroke. Mir je vrednota, o kateri se ne pogaja. Ker človeško življenje se ne kupuje in se ne ubija! To so naše sanje: mir med vsemi ljudstvi!«

Posebej je izpostavil vojno v Ukrajini ter opozoril na veliko humanitarno tragedijo: »Danes nam je srce pretresla še ena nesreča. Dramatične novice in še bolj zaskrbljujoče podobe iz Ukrajine nam govorijo o humanitarni tragediji, ki ji ne bi nikoli več hoteli biti priča. Moje misli in molitve so namenjene vsem, ki se zdaj nahajajo v podzemnih zatočiščih, in vsem, ki bežijo. Vsem tistim, ki se borijo, bi rad namenil preproste besede starega duhovnika: prosim, rotim vas, nehajte! V imenu Boga, ne vojne!«

Morje, ki združuje in ne ločuje

Sicer pa je svoj govor oprl na štiri elemente, s katerimi je želel povzeti srečanje v Firencah: zgodovina, Giorgio La Pira, Sredozemlje ter mir in bratstvo. Srečanje »Sredozemlje kot meja miru« je po Bassettijevem prepričanju »pomemben zgodovinski trenutek«, ki predstavlja »nekaj novega in globoko drugačnega v primerjavi z zgodovino«. Škofje in župani Sredozemlja so se sestali in v želji po medsebojnem poslušanju najprej razpravljali, nato pa podpisali skupno izjavo. »Medtem ko v Ukrajini divja nora vojna, ki prinaša smrt in uničenje, je ura zgodovine ustavila svoje kazalce v Firencah in je zvonila uro miru in dialoga.« Bassetti je izpostavil, »starodavno prerokbo«, ki prihaja vse do današnjih dni: »Sredozemlje bo postal kraj miru. Morje, ki združuje in ne ločuje.«

Giorgio La Piro, iskren služabnik ljudstva

Na drugem mestu je spregovoril o Giorgiu La Piri, ki je Firencam županoval v šestdesetih letih 20. stoletja in že takrat organiziral Sredozemske pogovore. Opisal ga je kot »pristnega kristjana«, »preroka sodobnega časa« in »mistika v politiki«. V Firencah se ga še vedno spominjajo kot »svetega župana«. Bil je politik, univerzitetni profesor rimskega prava, dominikanski in frančiškanski tretjerednik.

Firenčani v njem niso videli le župana, ampak nekaj mnogo globljega: »V njem so videli pristnega pričevalca krščanstva, ki je bilo blizu meščanom. Torej ne javni uslužbenec, ampak iskren služabnik ljudstva. La Pira ni bil le dobrotnik revnih, ampak tudi pravi učitelj življenja. Pri vprašanjih, kot so stanovanja za brezdomce, delo za brezposelne, kruh za lačne, ni omahoval in je večkrat zastavil vso svojo politično kariero. Ves se je posvečal delu, ker ga je vedno gnal samo evangelij.« Bil je »svoboden človek, ki je imel pogum podpreti neprijetna mnenja, ne da bi kadarkoli pristal na dogovore z miselnostjo tega sveta«. Prizadeval si je za dobro družin in mladih, revnih in družbeno izključenih, nezaščitenih in zadnjih. La Pira je tudi danes »zgled duhovnosti za kristjane in zgled civilnega prizadevanja za vse«.

Sredozemlje – združevati za mir

Kardinal Bassetti je v nadaljevanju govoril o Sredozemlju, ki predstavlja »eno najpomembnejših političnih in kulturnih križišč na svetu«, saj ima za seboj bogato zgodovino in je tudi stičišče treh celin, Azije, Afrike in Evrope. »Tri celine z različnimi kulturnimi tradicijami, s konfliktno politično zgodovino, a tudi z močnimi medsebojnimi povezavami,« je dejal in izpostavil dve: mesta in cerkve. »Sredozemlje je bilo zgodovinsko gledano tranzitni in trgovski prostor. Ne le prostor vojaškega spora, ne le politična meja, temveč tudi kraj srečevanja obalnih mest in verskih skupnosti. Ne smemo pozabiti, da je izvor in razvoj krščanstva neločljivo sredozemski: njegova epifanija se umešča na vzhodno obalo tega morja.«

Zato imajo mesta in verske skupnosti pred seboj velik izziv: združenost Sredozemlja. Kar pomeni biti »komplementarni in sodelavci«. Združiti v eno telo, ki pa je sestavljeno iz mnogih različnih delov. Mesta morajo »sodelovati v združenosti sveta, združenosti narodov« ter graditi »sistem mostov, ki je razširjen na ves svet« in ki oblikuje »združena mesta«, oziroma drugo plat »združenih narodov«, kot je govoril La Pira, ki je uporabljal še eno podobo: »Rušiti zidove, graditi mostove.« Po Bassettijevih besedah je to še danes naš izziv za prihodnost: »Graditi mostove dialoga med prebivalci Sredozemlja. Združevati, kar je bilo več stoletij ločeno. Združevati v imenu človeškega bratstva, kot nas to opominja dokument iz Abu Dhabija. Združevati za mir: to je epohalni izziv.«

Mir in bratstvo

In ravno mir in bratstvo v Sredozemlju sta bila še zadnji poudarek, ki ga je postavil v ospredje kardinal Bassetti. »Treba je povedati z močjo in pogumom: mi hočemo graditi mir! Želimo ga za naša mesta, za naše verske skupnosti, za naše družine, za naše otroke. Mir je vrednota, o kateri se ne pogaja. Ker človeško življenje se ne kupuje in se ne ubija! To so naše sanje: mir med vsemi ljudstvi!«

Danes potrebujemo socialni mir v naših mestih in na morju. Sredozemlje je postalo »največje pokopališče v Evropi«, kot je to večkrat poudaril papež. »V zadnjih letih je na tisoče moških, žensk in otrok izgubilo življenje, ko so prečkali to morje v iskanju boljšega življenja ali na begu pred vojno. Ta dramatična izredna situacija nas kot kristjane in ljudi postavlja pred temeljni izziv. Ne moremo ostati ravnodušni do velikega toka migrantov, ki že dolgo časa zaznamuje Sredozemlje. Zato moramo priskočiti na pomoč in pomagati. Vendar pa moramo spremeniti tudi paradigmo in pripoved o migracijah: na migracije ne moremo gledati le kot na problem, temveč kot na veliko priložnost. Priložnost, da naša mesta spremenimo v kraje sprejemanja in gostoljubnosti.«