Bl. Maria Agustina, mučenka iz perujske Amazonije

Andreja Červek – Vatikan

Sveto mašo z obredom beatifikacije je daroval kardinal Baltazar Enrique Porras Cardozo, apostolski administrator v Caracasu. Pri homiliji je dejal, da pri bl. Aguchiti, kot so klicali s. Mario Agustino, »mučeništvo ni bila neka improvizacija, temveč poslednja žrtev ljubezni za njeno poklicanost«.

Delo za družine, ženske in otroke

S. Maria Agustina se je posvečala skrbi za ženske avtohtonih ljudstev Amazonije na območju Peruja, vlagala v vzgojo in izobraževanje otrok, se zavzemala za večjo dostopnost do hrane in zdravstvene oskrbe. Teroristična skupina Sendero Luminoso je sicer nameravala ubiti predstojnico redovne skupnosti, a ker je niso našli, so ubili s. Mario Agustino. Ubita je bila iz sovraštva do vere med opravljanjem svojega pastoralnega poslanstva na amazonskem območju.

»Božja beseda, ki je bila danes tukaj razglašena, se mora uresničevati tudi v vseh nas, ki smo poklicani biti verniki, zaznamovani s pečatom ljubezni v vsej svoji osebi, na telesni in duhovni ravni, da bi še naprej bili semena miru in ljubezni, ki se širijo po svetu,« je dejal kardinal Porras. S. Aguchita, »polna življenja, kreposti in želja, je kljub svojim boleznim z veseljem sprejela pokorščino in postala misijonarka v vikariatu San Ramon. Ni se umaknila, ampak se je z veseljem in navdušenjem lotila naloge.«

Oblikovati »globalizacijo solidarnosti«

Na poseben način si je prizadevala na področju družinske pastorale in se posvečala razbitim družinam, do katerih je vedno imela odnos vključevanja, brez obsojanja ali pristranskosti. Kardinal Porras je tudi poudaril, da je kontemplacija bila kompas pri njenih vsakdanjih opravilih. Obsodil pa je tudi »nesmiselno nasilje«, ki je povzročilo Agustinino smrt, kot se žal dogaja s številnimi današnjimi žrtvami. Pozval je k prenehanju gverilske vojne v upanju, da bi bolečina bila ozdravljena in da bi lahko postopoma vzpostavili »globalizacijo solidarnosti, ne da bi koga pustili na obrobju«.

Kardinal Porras je prav tako pozval k »pristnemu človeškemu življenju na zemlji«, ki jo bogati krščansko »sprejemanje krhkosti in šibkosti njenega stanja kot moč in zaupanje v delovanje milosti, ki nas poziva, naj smo graditelji bratstva in miru«. Ob premišljevanju evangeljskega odlomka o Dobrem pastirju je pozval k »nežnosti in usmiljeni ljubezni, strpnosti in spoštovanju, sprejemanju in nediskriminaciji, izbiri življenja in ljubezni do narave«, da bi postali Bogu všečna daritev za dobro vseh.