Kard. Sandri navzoč na zasedanju armenskega reda mehitaristov
Andreja Červek – Vatikan
Od 11. do 15. julija 2022 je v opatijskem samostanu sv. Lazarja v Benetkah potekalo generalno zasedanje armenskega reda mehitaristov, ki jo je sklical in ji predsedoval msgr. Maurizio Malvestiti, škof v Lodiju in nekdanji podtajnik tedanje Kongregacije za vzhodne Cerkve, ki je v začetku leta 2022 na mestu papeškega delegata za red nasledil Bogosa Levona Zekyiana.
Navzoč tudi kardinal Sandri
V sredo in četrtek je bil prisoten tudi prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve, kardinal Leonardo Sandri, ki je s svojo navzočnostjo želel »potrditi skrb in pozornost apostolskega sedeža do menihov mehitaristov, varuhov in hraniteljev duhovne in kulturne dediščine, ki je zelo dragocena za celotno armensko ljudstvo«, kot piše v izjavi za javnost Dikasterija. Kardinal je za skupnost mehitaristov vodil tudi božansko liturgijo in jih v homiliji spodbudil k nadaljnji hoji za Kristusom.
Zbrani menihi iz več držav
Zasedanja so se udeležili menihi beneške in dunajske mehitaritske skupnosti ter tudi menihi iz Armenije, Libanona, Turčije in Francije. Izrazili so željo, da bi v organizacijo pobud, ki podpirajo mehitaristično skupnost, in za boljšo oskrbo in ovrednotenje različnih samostanov in njihovega premoženja, vključili laike, ki živijo duhovnost in so strokovno usposobljeni.
Med drugim so udeleženci zasedanja pregledali Konstitucije, poročalo se je o splošni administraciji reda, beseda je tekla o misijonih, predstavljeni pa so bili tudi novi predlogi za pastoralo poklicev in formacijo kandidatov za posvečeno življenje. V ospredju je bil še postopek za beatifikacijo ustanovitelja mehitaristov Božjega služabnika Mehitarja iz Sebaste, ki se bo na škofijski ravni zaključil septembra letos.
Mehitar, globoko ukoreninjen v Kristusu
In ravno o Božjem služabniku Mehitarju iz Sebaste je govoril kardinal Sandri, ko je v četrtek, 14. julija, vodil božansko liturgijo v armenskem obredu. »Mehitar ne bi bil nič, če njegova človeška izkušnja ne bi bila globoko ukoreninjena v Kristusu, kamnu, ki so ga zidarji zavrgli, a ga je Bog postavil za vogelni kamen,« je dejal med homilijo. Tega se je zavedal tudi Mehitar, ko je ustanovil meniški red.
»Na začetku je Bog, ki mu je dal milost za izpolnitev želje, ki mu jo je položil v srce kakor seme in klico. Bog je cilj poslanstva, da bi iz Njega hranil duha in razum svojega ljudstva. Gospod je tega svojega zvestega služabnika spodbudil v temnem in težkem času za armensko ljudstvo in mu pomagal izpolniti poslanstvo z občutkom globoke povezanosti med armensko identiteto in posebnostjo ter njuno vključenostjo v univerzalno razsežnost, ki je pristno katoliška. Tako ga je učil, da gojiti posebnost ne pomeni postati samosvoj in usmerjen vase, ohranjati prostrane meje pa ne pomeni posploševati in brisati razlike, zaradi katerih je katoliškost Cerkve lepa in harmonična.«
Mučenci armenskega ljudstva
Mehitarjeva intuicija je bila skozi leta postavljena na preizkušnjo s strani bližnjih in oddaljenih, šla je skozi očiščevalni lonec trpljenja celotnega armenskega ljudstva, pri čemer je Sandri spomnil na mnoge mučence, ki so trpeli krivično preganjanje in nepotrebno nasilje, kar pa ni »ugasnilo ali izbrisalo identitete armenskega ljudstva, njegovih zakladov, svetnikov in kulture«. A »medtem ko so vladarji tistega sveta odšli, je svetilka vašega ljudstva bila ponovno postavljena na podstavek, da bi osvetlila ne le Armencev, ampak ves svet«.
V sebi prepoznati ovire
Sicer pa je kardinal Sandri zbranim dejal, da so dnevi generalnega zasedanja dragoceni trenutki za medsebojno poslušanje, ko lahko na osebni in skupnostni ravni v svojem srcu prepoznajo ovire, ki jih postavljajo, da Gospod ne bi popolnoma prevzel njihovega življenja. Spodbudil je, naj raje posežejo po globokem in iskrenem izpraševanju vesti kot pa po iskanju razlogov za probleme zunaj sebe, »z zavedanjem, da Jezus hodi med nami in nam pravi, naj ponovno postanemo njegovi učenci in sledimo njegovim korakom«.
Izpostavil je jedro njihovega poslanstva, kot ga je zastavil Mehitar: »poučevanje in širjenje Kristusovega nauka; pastoralna dejavnost za zveličanje duš vernikov; krščanska vzgoja in izobraževanje mladih; ekumenizem in dialog med Cerkvami, ki je usmerjen v edinost Cerkve«. Po kardinalovih besedah se je treba vprašati, kako to poslanstvo izraziti v današnjem svetu in kaj so njegove stopnje, pri čemer je treba ohranjati odprto srce in prostran pogled. Da se njihov samostan nahaja na otoku svetega Lazarja namreč ne sme biti izgovor za beg in osamitev. »Voda, ki obkroža ta blagoslovljeni kraj, mora vedno navdajati z željo, da bi ponovno odpluli na Kristusovo besedo in sodelovali pri njegovem poslanstvu v današnji Cerkvi in svetu.«