V Rimu se končuje 36. srečanje za mir. Popoldan papeževa molitev v Koloseju
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Dogodek vsako leto poteka konec oktobra v spomin na 27. oktober 1986, ko je papež Janez Pavel II. v Assisi povabil predstavnike različnih verstev, da bi skupaj molili za mir. Ob tej priložnosti je poudaril, da je mir »gradbišče, odprto za vse«. Udeleženci so prisluhnili trinajstim forumom, na katerih so bile obravnavane naslednje tematike: mir, podnebna kriza, migracije, obhajanje velike noči vseh kristjanov na isti dan, medverski dialog, nevarnost jedrske vojne, nauk pandemije ter kriza globalizacije. Na tokratnem srečanju je sodeloval tudi metropolit Emmanuel, predstavnik carigrajskega ekumenskega patriarha Bartolomeja, povabljeni pa so bili tudi predstavniki Cerkve v Ukrajini in Rusiji.
Otvoritvene slovesnosti so se med drugim udeležili tudi predsedniki Italije, Francije in Nigra, Sergio Mattarella, Emmanuel Macron in Mohamed Bazoum, ter bolonjski nadškof in predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Matteo Zuppi. Kardinal je v svojem nagovoru poudaril, da je mir »preveč pomembna zadeva, da bi bil zaupan le peščici in zadeva nas vse, zanj bi si morali prizadevati vsi«. Prepričan je, da se v zadnjem času preveč govori o oboroževanju ter povabil, da bi se proti pandemiji vojne borili tako, kot smo se borili proti pandemiji covida. Ob tem je bolonjski nadškof spomnil na okrožnico Fratelli tutti, ki je po njegovih besedah »naš esperanto«. »V srcu človeka, ki išče mir samo zase, ne more biti miru,« je še izpostavil kardinal Zuppi ter dodal, da je pot miru dialog: to pa ne pomeni, da zamenja napadalca in napadenega, temveč skuša prekiniti neizprosno logiko vojne. »Ne smemo se ujeti v past prevare: vojna je vedno poraz. Kakor je dejal papež Frančišek, gre za poraz spričo sil zla,« je sklenil svoje razmišljanje predsednik Italijanske škofovske konference.
Med govorniki, ki so sodelovali na forumih v ponedeljek, 24. oktobra, so bili tudi jeruzalemski latinski patriarh msgr. Pierbattista Pizzaballa, kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospeševanje enosti med kristjani, in brat Alois, prior ekumenske skupnosti iz Taizeja.
Msgr. Pizzaballa je spomnil, da danes mnogi pravijo, »da so verstva razlog za spore, kot to sedaj vidimo v Ukrajini. Žal to delno drži v smislu, da verstva, če se mešajo s politiko, lahko postanejo močno orodje manipulacije. Obnoviti moramo prvotni smisel vere, ki je srečanje z Bogom, in se torej prepoznati kot bratje.«
Kardinal Kurt Koch, prefekt Dikasterija za pospeševanje enosti med kristjani je na forumu spregovoril o tem, zakaj bi bilo primerno, da bi vsi kristjani obhajali veliko noč na isti dan: »V prvi vrsti gre za pastoralno zadevo: imamo veliko mešanih zakonov, prav tako pa živimo v času velike mobilnosti v svetu. Predvsem pa gre za teološko vprašanje. Velika noč ni namreč le za najstarejši, ampak tudi za najpomembnejši krščanski praznik. Kristusova smrt in vstajenje sta središče naše vere. Skupni datum obhajanja tega praznika bi bil lepo znamenje, tudi na poti enosti v Cerkvi.«
Brat Alois, prior ekumenske skupnosti iz Taizeja, pa je za Vatican News spregovoril o pomenu skupne molitve. »Pomembno je moliti skupaj s papežem Frančiškom, saj je služabnik miru, ne le za katoličane, ampak za človeštvo. Med nami so velike razlike, vendar v molitvi že obstaja enost, s katero lahko pričujemo o miru, ki ga pričakujemo za svet. Vendar pa je potrebno enost izkusiti, da ne bi ostala le teorija. Smo različni, nimamo iste vere, vendar pa je Bog navzoč za vse.«
