V Krakovu beatifikacija mučenca Michała Rapacza

Vatican News

Kardinal Semeraro je homilijo začel z besedami, ki jih je papež Janez Pavel II. izrekel 17. avgusta 2002 ob posvetitvi svetišča, kjer je potekala današnja slovesnost: »Klicanje Božjega usmiljenja mora izhajati iz globine srca … v iskanju neomajnega vira upanja. Zato prihajamo danes sem, v svetišče Łagiewniki, da bi v Kristusu ponovno odkrili Očetovo obličje: obličje Njega, ki je "Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe" (2 Kor 1,3).« Hkrati je kardinal spomnil, da je Janez Pavel II. to svetišče imenoval »poseben kraj, ki ga je Bog izbral za širjenje milosti svojega usmiljenja«, ter dodal, da »od tukaj sporočilo svete Favstine Kowalske, apostolke Božjega usmiljenja, izžareva upanje in tolažbo na celoten poljski narod ter ves svet. Po besedah prefekta Dikasterija za zadeve svetnikov je tudi beatifikacija novega mučenca »znamenje tolažbe Boga v času, ki ga še vedno zaznamujeta nasilje in vojna v mnogih delih sveta, tudi nedaleč stran« od Krakova.

V evharistiji Bog obnavlja svojo obljubo človeku

V nadaljevanju homilije je kardinal poudaril, da človeku, ki potrebuje usmiljenje, tolažbo in upanje, Bog ne samo daje obljubo, ampak jo vedno znova obnavlja. »V Jezusu Kristusu, zveličarju človeka, da te obljube dobrega odmeva na vsakem koncu človeške zgodovine in vabi, naj se ne bojimo. … Vsakič, ko obhajamo evharistijo, podoživimo da Jezusa Kristusa, ki je za nas in za vse dal svoje življenje. Evharistija je zakrament usmiljenja, ker nas nenehno spominja, da Bog "izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki" (Rim 5,8). Še preden smo se lahko izkazali za vredne njegovih darov, nam je Bog podaril samega sebe v celoti.« Ob tem je kardinal spomnil na besede papeža Frančiška, ki je dejal, da »evharistija ni nagrada za dobre, ampak je moč za šibke, za grešnike. Je odpuščanje, je popotnica, ki nam pomaga iti, hoditi (Praznik Rešnjega telesa in krvi, 4. junij 2015).«

Evharistija nam daje moč, da tudi mi izrekamo svoj da

»Ko se hranimo z evharističnim Kruhom, lahko tudi mi izrečemo svoj da, ki pomeni izbiro krščanskega življenja; zavezo, da bomo živeli radikalne, pogumne morda tudi nelagodne izbire. Da drugačnemu načinu odgovarjanja na zlo z dobrim (prim. Rim 12,21), da bi tako postali graditelji miru in sprejeli ideale tiste visoke stopnje krščanskega življenja, ki nam jo svetniki kažejo s svojim pričevanjem. Da velikodušnemu služenju zadnjim, revnim, odrinjenim na rob, najmanjšim in nezaščitenim. Kdor sledi Kristusu, časti Evharistijo, ker dobro ve, da brez nje ni mogoče živeti kot kristjani: Evharistija je ljubezen, ki nam je podarjena, saj lahko samo tako ljubimo Boga in bližnjega z vsem, kar smo,« je izpostavil prefekt ter posebej pozdravil navzoče mlade.

Povabilo mladim

Zaželel jim je, naj se po zgledu novega blaženega tudi oni oklenejo Jezusovega evangelija. »Michał je v nekaj več kot 40 letih svojega življenja dozorel za največjo modrost: znati razločiti, komu naj izroči sebe v celoti. Naj bo tako tudi za vas. Velikodušno odgovoriti na krščansko poklicanost vedno pomeni odgovoriti na klic k svetosti, ki ga Bog namenja vsakemu moškemu in ženski na svetu,« je kardinal Semeraro spodbudil mlade in spregovoril o pomenu svete maše v življenju blaženega Michała Rapacza.

Iz evharistije črpal največjo ljubezen

»Po evharistiji, ki jo je obhajal vsak dan, v duhovniškem tukaj sem blaženega Michała prepoznavamo odmev Kristusovega da. Evharistija je bila zanj temelj njegovega življenja. Širjenje ljubezni do Kristusa, navzočega v posvečenem Kruhu, je bil zanj edini učinkoviti protistrup za ateizem, materializem in za vse tiste svetovne nazore, ki ogrožajo človekovo dostojanstvo. Naš novi blaženi je iz Jezusovega daru na oltarju črpal največjo ljubezen: tisto, ki ne ohromi spričo sovraštva, nasilja in vsega, kar vzbuja strah; ljubezen pastirja, v moči katere je bil trdno odločen: Pripravljen sem dati življenje za svoje ovce.«

Vsako noč v cerkvi molil za župljane

»V njem je bila nenehna potreba po duhovnosti. V obhajanju svete maše in adoraciji Najsvetejšega je črpal notranjo moč in energijo, ki lahko spreminjata življenje in svet, vsakdan in zgodovino. Dokumenti in pričevanja govorijo o tem, da je vsako noč stopil v cerkev, se postavil pred tabernakelj, se ulegel na tla v obliki križa in molil za svoje župljane, za posamezne družine in osebe. Tako nas Michał Rapacz uči, da evharistija ni samo vir dobrega, ampak je tudi njegova izpolnitev, saj v njej najdejo zatočišče človekov nemir, njegovo iskanje in vsaka njegova potreba. Častiti Evharistijo je tudi to: Njemu, Jezusu Kristusu, ponovno izročiti v celoti sebe in vse tisto, kar mora v tem trenutku občutiti njegovo osvobajajočo in spreminjajočo moč.«

Zgled za duhovnike. Klic je skrivnost in dar

Zatem je kardinal posebej nagovoril duhovnike. Tudi na začetku njihove službe je da na klic, ki so ga prejeli. Ob tem je navedel besede papeža Janeza Pavla II., ki je zapisal, da je vsak duhovniški poklic »velika skrivnost, je dar, ki neskončno presega človeka. Vsak izmed nas duhovnikov to jasno doživlja vse svoje življenje (Dar in skrivnost, str. 1)«. »Gospod nenehno obnavlja ta prvi klic in nas nenehno vabi, naj odgovarjamo z istim da kot na začetku. Obnavlja ga, ko vsak dan v roke vzamemo kruh in kelih ter izgovarjamo besede, ki jih je izrekel med zadnjo večerjo,« je nadaljeval prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov in dejal, da novi blaženi vabi, da bi verjeli v moč evharistije, »ki je edina, po kateri lahko vsak od nas vsak dan bolj postaja, kakor je bil on, pastir po Jezusovem srcu, zvest in velikodušen pričevalec evangelija«.

Mučenci: najbolj prepričljivo pričevanje

Svojo homilijo je kardinal sklenil z besedami papeža Frančiška v buli ob napovedi jubilejnega leta, kjer beremo, da nam najbolj prepričljivo pričevanje o upanju »ponujajo mučenci, ki so se v svoji trdni veri v vstalega Kristusa znali odpovedati svojemu življenju na zemlji, da ne bi izdali svojega Gospoda (Spes non confundit, 20)«.

Naj nas osvojita vera in ljubezen novega blaženega

Prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov je ob koncu povabil, naj tudi mi dopustimo, da nas osvojita »vera in ljubezen mučenca Michała Rapacza, ki je prelil kri, in tako bo naše zaupanje v Jezusa Kristusa, zveličarja sveta, ponovno oživelo. Zaželel je, da bi jubilejno leto, ki bo kot »obilen izliv Božjega usmiljenja na človeštvo«, razširilo veselje tega dne v izkušnjo resničnega upanja; izkušnjo, ki bo velika kot ves svet.