V Trstu 50. socialni teden katoličanov. Demokracija in soudeležba.

Vatican News

Socialni teden italijanskih katoličanov poteka od 3. do 7. julija 2024 na temo »V osrčju demokracije. Soudeležba med zgodovino in prihodnostjo«. Pričakuje se približno devet sto delegatov, ki prihajajo iz celotne Italije ter predstavljajo škofije, cerkvena gibanja in laična združenja, torej vso Cerkev v Italiji. Otvoritveni govor bo imel italijanski predsednik Sergio Mattarella.

V pričakovanju papeževega obiska

Štiridnevno srečanje italijanskih katoličanov se bo sklenilo s prihodom papeža Frančiška, ki bo v Trst prispel v nedeljo, 7. julija, ob 8. uri. V tržaškem kongresnem centru Generali ga bodo sprejeli predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Matteo Maria Zuppi in ostali predstavniki civilnih in cerkvenih oblasti. Najprej se bo srečal z udeleženci socialnega tedna, sledilo bo srečanje s predstavniki krščanskih Cerkva in drugih verstev ter akademskim svetom, posebno srečanje pa bo namenjeno tudi migrantom in invalidnim osebam. Nedeljsko sveto mašo bo papež Frančišek daroval na tržaškem Trgu enotnosti; z zbranimi bo molil tudi molitev Angel Gospodov. Povratek v Vatikan je predviden ob 12.30.

Bogat program, del sinodalne poti

Trst se v teh dneh spreminja v mesto številnih srečanj in javnih dogodkov. V mestnem središču je postavljena »Vas dobrih praks« s stojnicami in informacijskimi točkami, pripravljeni so »trgi demokracije« ter organizirane okrogle mize. V gledališču Verdi so na programu glasbeni dogodki in recitacije.  

Socialni teden katoličanov, ki je letos del v sinodalne poti Cerkve, ohranja povezanost s svojimi začetki in ostaja odmev izvorne ideje svojega ustanovitelja bl. Giuseppeja Toniola. Dogodek je prvič potekal leta 1907 ter se nato skozi desetletja širil in razvijal, da bi ljudi dobre volje, ki izpovedujejo svojo vero v Boga, spodbudil, naj kot verniki prispevajo k dobremu vodenju svoje države.

Demokracija, soudeležba, bratstvo

Socialni teden italijanskih katoličanov, ki je nazadnje potekal v Tarantu na jugu Italije, je letos postavljen v Trst, »obmejno mesto, ki ga zaznamuje vključevanje«, je bilo rečeno na tiskovni konferenci, 1. julija, ki je bila namenjena predstavitvi bogatega programa.

Organizator socialnega tedna nadškof Luigi Renna je dejal, da srečanje v Trstu upošteva dosedanje bogate izkušnje ter sledi vrednotam, ki jih najdemo v evangeliju in izraža družbeni nauk Cerkve. V Tarantu so bila v ospredju vprašanja povezana s svetom dela in zaposlovanja ter področjem varovanja stvarstva, v Trstu pa je pozornost usmerjena na temo soudeležbe in demokracije, ki sta vedno rezultat človeškega razmišljanja in delovanja. Renna je poudaril, da »socialni teden v Trstu črpa navdih iz okrožnice papeža Frančiška Vsi smo bratje, ki obravnava zlasti teme dobre politike, demokracije in premagovanja populizma«. »Trst bo v teh dneh oblikoval italijanski narod bolj kot kdaj koli prej, upamo, da v znamenju socialnega dialoga in prijateljstva, ki sta osnova za gradnjo demokracije. Kot nas uči okrožnica svetega očeta, želimo skupaj graditi najboljšo politiko,« je zatrdil.

Tržaški nadškof Enrico Trevisi je izrazil prepričanje, da bo socialni teden spodbuda, da se bo k družbenemu življenju prispevalo v skladu s Kristusovimi vrednotami. »Lahko smo tudi preroštvo za mnoge druge narode, ki živijo v napetih razmerah, nekateri nedaleč od nas. Sporočilo je, da nismo obsojeni na medsebojno vojno, ampak da se v veri ponovno odkrijemo kot otroci istega Boga in torej kot bratje,« je dejal.

Cerkev postane javna arena, odprta za vse

Elena Granata, ki je podpredsednica organizacijskega odbora pa je na tiskovni konferenci izpostavila, da bodo tržaški trgi postali »kraji izmenjave idej, pogledov in vizij«, iz katerih ne bo nihče izključen, saj bodo odprti za vse, moške in ženske, mlade in starejše. Kot je zatrdila, ni naključje, da je od 900 delegatov tretjina mladih, da bi na ta način »dali glas odraslim državljanom prihodnosti«. »Vsi smo poklicani, da izkusimo metodo: da razpravljamo in med seboj podelimo navdihe, ki jih bomo morali nato prevesti v politike, v stvari, ki jih je treba storiti. Cerkev tako postane javna arena, odprta za prispevek vseh. Na ta način demokracija ponovno postane ulica, trg, družabnost; na koncu postane očaranost, čudenje, želja, da bi bili skupaj in da bi nam skupaj bilo dobro,« je dodala.

Velika podpora s strani lokalnih institucij

Da je Trst »križišče kultur«, pa je zatrdil tržaški župan Roberto Dipiazza ter izrazil zadovoljstvo, da je mesto postalo središče razprav o soudeležbi in demokraciji v sedanjem in prihodnjem času. Mario Anzil, podpredsednik dežele Furlanije - Julijske krajine, pa je dejal, da so posebej ponosni, da 50. socialni teden katoličanov v Italiji poteka ravno v Trstu, saj gre za priložnost, da se prek različnih dogodkov razmišlja o sodobnem času in razvija vizija za prihodnost. »To počnemo od tu, iz Trsta, v osrčju Evrope: mesta, kjer beseda “meja” ne pomeni več ovire, prepreke ali ločitve, ampak postane sinonim za nove priložnosti, prijateljstva, odnose med narodi, ki se srečujejo, pogovarjajo med seboj, se prepoznavajo in sodelujejo.«