Olimpijske igre. Po stotih letih ponovno medversko srečanje, znamenje bratstva

Vatican News

Šport ne more odgovoriti na najpomembnejša vprašanja

Okoli 10. ure so se na trgu pred katedralo, ki jo po požaru leta 2019 še vedno obnavljajo, zbrali predstavniki petih verstev: kristjani (pravoslavni, protestanti, katoličani), judje, muslimani, budisti in hindujci. Kristjane so zastopali msgr. Philippe Marsset, pariški pomožni škof, Christian Krieger, predsednik Francoske protestantske zveze Francije, in Anton Gelyasov, nadduhovnik francoske grške pravoslavne metropolije, ter okoli 100 kaplanov iz multiverskega središča olimpijske vasi. Udeleženci so najprej podelili svoja razmišljanja o tem, kako lahko šport spodbuja dobro človeštva. Zatem pa so s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasom Bachom in francoskimi oblastmi, ki organizirajo igre, ponovno poudarili, da mora biti šport izkušnja miru. »Šport ni vera in ne more odgovoriti na najpomembnejša vprašanja o smislu našega obstoja. Samo vera lahko da odgovore na resnično eksistencialna vprašanja,« je dejal Bach ter dodal, da je cilj olimpijskih iger »združiti svet v mirnem tekmovanju« med »upanjem in solidarnostjo«.

Lepota skupnega srečanja

Kot je v pogovoru za vatikanske medije dejal msgr. Emmanuel Gobilliard, je bila izbira trga pred katedralo Notre-Dame za prizorišče srečanja nekako samoumevna, saj gre za »kraj, ki je globoko verski, hkrati pa ga vsi prepoznavajo tudi kot mesto, ki sporoča nekaj univerzalnega«. Navzoče so nagovorili različni predstavniki, sledilo je branje nekaterih odlomkov ter prošnje, pa tudi nekaj tišine, ki je msgr. Gobilliarda posebej nagovorila: po njegovih besedah je to najlepši način skupne molitve, saj omogoči, da poveš nekaj velikega in lepega.

Medversko srečanje leta 1924

Ob tem je povedal, da so se organizatorji spraševali, če naj bo nedeljska slovesnost »verski obred ali raje bratsko srečanje«. Kot beremo v zapisu Francoskega nacionalnega olimpijskega in športnega komiteja, je Pierre de Coubertin leta 1924 pojasnil, da srečanje ne bo vključevalo »ne maše, ne blagoslova, ne duhovnikov ob oltarju, popolnoma ničesar, kar je značilno za katoliški obred; nič drugega kot lepe pesmi v čudovitem okolju in nekaj besed dobrodošlice«. Dogodek, na katerem so se pred sto leti zbrali skoraj vsi športniki, je bil tedaj v medijih deležen pohval. Eden izmed dnevnikov je na primer zapisal: »Danes zjutraj je Bog storil čudež. V svojem svetišču je združil protestante, budiste, semite in pravoslavne kristjane.«

Skupno bratstvo

Želja po srečanju med pripadniki različnih verstev med olimpijskimi igrami torej ni nič novega. Za čas pred stotimi leti pa je bilo po besedah predstavnika Francoske škofovske konference na olimpijskih igrah, to precej presenetljivo. Meni, da je to »čudovito, saj pomeni, da so že pred sto leti imeli to željo, da bi pokazali nekaj skupnega in izrazili skupno bratstvo. In to se je zgodilo z olimpijskimi igrami«. S srečanjem preteklo nedeljo so prav tako obeležili povezanost verstev okoli športa, udeležila pa sta se ga tudi Thomas Bach, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, in Tony Estanguet, predsednik organizacijskega odbora letošnjih olimpijskih iger. Ta povezanost je v teh dneh prisotna tudi v multiverskem središču, ki sprejema športnike vseh veroizpovedi in jim nudi duhovno podporo.