Sinoda. Na sedmi kongregaciji o celostni vzgoji in poklicih

Andreja Červek – Vatikan

Razprave med današnjo dopoldansko generalno kongregacijo so se začele s petjem hvalnice Naši Gospe iz Aparecide, zavetnici Brazilije, ki se je danes spominja Cerkev. Sledili so govori sinodalnih očetov ter tudi nekaterih slušateljev in slušateljic.

Celostna vzgoja

Med temami, ki so bile obravnavane, je bila celostna vzgoja kot sredstvo integracije in podpore amazonskih ljudstev. Kot je bilo izpostavljeno, je za trajnostni razvoj potreben za vse enak dostop do informacij, in sicer preko interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti, ki sta daleč od kulture odmetavanja in blizu kulturi srečanja. Nalogo vzgojiteljev je treba prenoviti skozi evangelizacijski vidik, da bo kos tako pomembnemu izzivu kot je vzgoja. Pri tem je bila poudarjena potreba po vzgojnem dogovoru, ki upošteva ekologijo in amazonsko stvarnost ter pospešuje dobro življenje, dobro sobivanje in dobro delovanje.

Potrebna je celostna vzgoja, ki ponovno vzpostavlja povezanost med človekom in okoljem, ki zagotavlja vzgojo posameznikov, ki so sposobni skrbeti za skupen dom, v imenu solidarnosti, skupnostne zavesti in »ekološkega državljanstva«. Celostna ekologija mora postati del načina življenja v Cerkvi, je bilo rečeno v sinodalni dvorani.

Delo, suženjstvo, trgovina z ljudmi

V ospredje je prišlo vprašanje interakcije med ekologijo in delom, ki ju prepogosto povezujejo tehnokratske dinamike in izkoriščanje. Nasprotno pa je treba pospeševati »teologijo stvarstva«, da bi se tako oblikoval odnos do narave, ki ni roparski. Eden od govorov je odprl temo »brezposelnosti mladih«, kar je prva in najtežja oblika družbenega izključevanja mladih, pri čemer je bilo opozorjeno na »suženjske razmere« na podeželju in v mestih. Poudarjeno je bilo, da je treba pospeševati pravice delavcev, vzpostaviti solidarno ekonomijo, lokalno bioekonomijo in obnovljivo energijo. Izpostavljena je bila tudi problematika trgovine z ljudmi, tesno povezana s prostitucijo, prisilnim delom in trgovino s človeškimi organi. Gre za zločine proti človeštvu, za kar je treba vzpostaviti novi moralni imperativ ter okrepiti mednarodno zakonodajno prizadevanje, da bi se družbo osvobodilo teh hudodelstev.

Vloga žensk

V sinodalni dvorani se je danes ponovno govorilo o vlogi žensk, ki so zelo dejavne v amazonskih skupnostih in pripravljene deliti pastoralne odgovornosti z duhovniki. gre za pomembno vprašanje, ki se mu ne bi smelo površinsko izmakniti, je bilo izpostavljeno. V enem od govorov je zato bilo predlagano, naj so ženske dejansko izenačene z dostojanstvom moških na ravni neposvečenih služb, pri čemer se je izpostavilo, da so mnoge ženske redovne kongregacije bile in so še vedno dejanske junakinje v Amazoniji, kar se tiče nastajanja skupnosti po različnih delih tega območja. Tudi slušatelji in slušateljice so se zaustavili ob izkušnjah posvečenega življenja v Amazoniji in delu za pospeševanje poklicev med staroselci, ki se odvija v spoštovanju posameznih identitet ter kot prava obogatitev duhovnosti Cerkve. Posebej je bilo izpostavljeno delo redovnic na odročnih območjih Amazonije ter mnogovrstnost njihovega delovanja. Predlagalo se je večje priznanje in večje ovrednotenje posvečenih žensk, da ne bi več hodile »zadaj«, ampak »ob strani«, upoštevajoč cerkveno sinodalnost, ki je daleč od klerikalizma.

Vprašanje poklicev

V zvezi temo viri probati se je v sinodalni dvorani izpostavilo vprašanje, zakaj primanjkujejo poklici in zakaj Cerkev ni sposobna prebuditi novih. V enem od govorov je bilo predlagano, da bi se naj uvedlo »lokalne izkušnje začasnih služb za poročene moške«, ki bi jih priznala in potrdila lokalni ordinarij in cerkvena skupnost. V drugem govoru je bila predlagana ustanovitev »panamazonske ali regionalne komisije« za formacijo bodočih duhovnikov, s čimer bi se naj stopilo naproti ekonomskim težavam posameznih škofij in pomanjkanju vzgojiteljev. Poudarjena je bila pomembna vloga stalnega diakonata.

Slušatelji: Ne kolonializmu

Ob sklepu današnje dopoldanske kongregacije so udeležence zasedanja nagovorili še nekateri slušatelji in slušateljice. Med drugim je bila izpostavljena potreba po določitvi in zaščiti staroselskega ozemlja, da se jih ne bi razlaščalo in plenilo v imenu rudarskih dejavnosti ali hidroelektrarn. Zaščita zemlje pomeni zaščita življenja. Lokalne oblasti naj končajo z nepravičnim obravnavanjem prvotnih ljudstev, pogosto diskriminiranih, ne da bi se jim priznavalo njihovo lastno kulturo, običaje, jezi in izročila. Tudi mednarodna skupnost bi morala konkretneje posegati in končati zločine proti staroselcem Amazonije, kajti tega območja se ne sme obravnavati kot nekega potrošnega blaga. Skrb za skupen dom naj ni predmet neke propagande ali dobička, ampak mora biti daleč o ekonomskega, družbenega in kulturnega »kolonializma«, ki hoče zgolj modernizirati teritorij in lokalnim kulturam vsiliti tuj razvoj.