Sinoda. Baldisseri: Pod podstvom Svetega Duha proti novim potem
Andreja Červek – Vatikan
»Pod vodstvom Duha se želimo podati iskat nove poti,« je dejal generalni tajnik škofovske sinode kardinal Baldisseri, ki je v svojem uvodnem govoru nakazal dvojni cilj zasedanja škofovske sinode o Panamazoniji. »Po eni strani sinoda predstavlja pravi in dejanski izziv za Cerkev, v kolikor je Amazonija misijonsko ozemlje s svojimi lastnimi značilnostmi, ki zahtevajo ustrezne predloge, da bi tako odgovorili na potrebo po 'evangeliziranju kultur, da bi se inkulturiralo evangelij' (Evangelii gaudium, 69).« Po drugi strani pa se bo sinodalno zasedanje moralo soočiti z vedno večjim izzivom okoljskega vprašanja. Kot je zatrdil Baldisseri, »Cerkev nanj namerava odgovoriti s celostno ekologijo, ki 'zahteva odprtost do kategorij, ki presegajo govorico znanosti ali biologije in nas povežejo s človekovim bistvom' (Laudato si', 11)«.
Smer sinodalne poti je nakazal že sveti oče, ko je napovedal sinodo: »Opredeliti nove poti za evangelizacijo tistega dela Božjega ljudstva, predvsem staroselcev, ki so pogosto pozabljeni in brez perspektive za mirno prihodnost, tudi zaradi krize amazonskega pragozda, ki predstavlja pljuča glavnega pomena za naš planet.« Zato po Baldisserijevih besedah ni pomembno samo »prisluhniti kriku zemlje in kriku revnih, v kolikor se ravno tu sliši glas Duha, ki govori po Božjem ljudstvu v Amazoniji«, ampak je prav tako treba »s srcem pastirjev odgovoriti na njihove problematike preko primernih predlogov in dobrih nasvetov svetemu očetu«.
Čeprav se sinoda nanaša na specifično geografsko območje, pa zadeva univerzalno Cerkev. Zato udeleženci ne prihajajo zgolj z amazonskega geografskega območja, temveč je udeležba razširjena tudi na ostale krajevne Cerkve in regionalne cerkvene organe. Z drugimi besedami, »vsa vesoljna Cerkev želi nameniti pogled Cerkvi v Amazoniji in si vzeti k srcu njene izzive, zaskrbljenosti in probleme, kajti v bistvu se moramo vsi čutiti del te globalne vasi, v kateri živi in utripa ena Cerkev Jezusa Kristusa«.
Sinode se udeležuje 185 sinodalnih očetov, 6 bratskih delegatov, 12 posebnih povabljencev, 25 strokovnjakov, 55 slušateljev in slušateljic, med katerimi so strokovnjaki in pastoralni delavci, ki prihajajo z odročnih panamazomskih območij. Med temi je 16 predstavnikov različnih staroselskih etnij in prvotnih prebivalcev, ki – kot je zatrdil Baldisseri – »prinašajo glas in živo pričevanje tradicij, kulture in vere svojih ljudstev«.
Baldisseri je podrobno predstavil priprave na sinodalno zasedanje in tudi metodologijo dela v naslednjih treh tednih, kjer bo Instrumentum laboris (besedilo, ki obsega ugotovitve in rezultate pripravljane faze) »referenčna točka in osnova, potrebna za sinodalno razmišljanje in razpravljanje, ne ba besedilo, ki ga je treba popraviti«. »Njegova funkcija se konča s pripravo sklepnega dokumenta (Documento finale), v katerem bodo zbrani doseženi rezultati tega zasedanja in celotnega sinodalnega procesa,« je poudaril Baldisseri.
Ob koncu je še spregovoril o nekaterih iniciativah, ki želijo v okviru zasedanja »podpreti okoljsko trajnost z namenom, da se obvaruje pred onesnaževanjem in zaščiti skupen dom«. Prijava za sinodo je na primer potekala izključno preko spletne registracije, s čimer se je izognilo uporabi papirnatih prijavnih obrazcev. Med gradivom, ki se bo uporabljalo med zasedanjem, ni predmetov iz plastike, na primer kozarci bodo iz biološko razgradljivega materiala, prav tako svinčniki. Kot simbolična gesta iz ekološkega zornega kota, želi sinoda biti »sinoda z učinkom nič«. Na podlagi opravljenih izračunov se bo 572.809 kilogramov izpusta ogljikovega dioksida, ki ga bosta povzročili poraba energije, vode, opreme, mobilnosti udeležencev ter proizvodnja odpadkov in promocijskega materiala, povrnilo z nakupom pravice do pogozdovanja 50 hektarjev velike površine, ki se nahaja na območju Amazonije. Za izvedbo projekta bo po Baldisserijevih besedah potrebna odobritev s strani sinode.
