Dikasterij v službi celostnega človeškega razvoja o turizmu in razvoju podeželja

SPOROČILO

Dikasterija v službi celostnega človeškega razvoja
za svetovni dan turizma
27. septembra 2020

Turizem in razvoj podeželja

41. svetovni dan turizma letos poteka v negotovih okoliščinah, ki jih zaznamuje razvoj pandemije COVID-19, ki mu še ni videti konca. Rezultat tega je izrazito skrčenje človeške mobilnosti in turizma, tako mednarodnega kot narodnega, ki dosegata zgodovinsko nizke stopnje. Ukinitev mednarodnih letov, zaprtje letališč in meja, sprejem strogih omejitev potovanj, tudi notranjih, povzroča krizo brez primere na mnogih področjih, ki so povezana s turistično dejavnostjo. Obstaja bojazen, da bi v najslabšem primeru konec leta 2020 prišlo do približno milijardnega zmanjšanja števila mednarodnih turistov, svetovna gospodarska izguba pa bo okoli 1.200 milijard dolarjev. To bi povzročilo velikansko izgubo delovnih mest v celotni turistični dejavnosti. Po mnenju generalnega tajnika Svetovne turistične organizacije Zuraba Pololikashvilija »je svetovni lockdown najbolj prizadel turistično dejavnost, saj so milijoni delovnih mest ogroženi v eni od najbolj delovno intenzivnih gospodarskih dejavnosti.«^[1]

Ta vznemirljiv scenarij, ki je bil pred nekaj meseci še nepredstavljiv, nas ne sme ohromiti in nas oropati pozitivnega pogleda na prihodnost. V tem smislu je papež Frančišek zatrdil: »Hujše od te krize bi bila samo drama, da bi jo zapravili […] Kako je zdaj, v tem velikem naporu, da bi začeli znova, škodljiv pesimizem, videti vse črno, ponavljati, da nič ne bo več tako, kot je bilo prej!«^[2]

Turizem in razvoj podeželja – tema, ki jo je Svetovna turistična organizacija še pred pandemijo COVID-19 izbrala za ta dan – previdnostno pokaže eno od poti do morebitnega okrevanja turistične dejavnosti. Začne se s povabilom, da bi trajnostni razvoj vzeli resno in ga udejanjali v praksi, kar na področju turizma pomeni večje zanimanje za izvenmestne turistične cilje, za majhne vasi, zaselke, ceste ter malo znane in manj obiskane kraje: bolj skritih krajev, ki jih je treba odkriti ali ponovno odkriti prav zaradi tega, ker so bolj očarljivi in nedotaknjeni. Podeželje živi v teh krajih, ki so daleč od poti množičnega turizma. Gre torej za pospeševanje trajnostnega in odgovornega turizma, ki se izvaja po načelih socialne in ekonomske pravičnosti ter v polnem spoštovanju okolja in kultur ter priznava osrednjo vlogo lokalne skupnosti gostiteljice in njeno pravico, da ima vodilno vlogo pri trajnostnem in socialno odgovornem razvoju svojega področja; turizma torej, ki spodbuja pozitivno medsebojno delovanje med turistično dejavnostjo, lokalno skupnostjo in popotniki.^[3]

Ta vrsta turizma lahko postane gonilna sila za podporo podeželskega gospodarstva, ki ga sestavljajo kmetijstvo, in pogosto majhna družinska podjetja, obrobna področja in majhni dohodki, prejeti iz prehranske verige. Turizem in kmetijstvo tako lahko postaneta dve bistveni sestavini novega sveta, ki si ga želimo zgraditi. Turizem, ki ga uresničujejo ljudje po ljudeh. Konec koncev so majhni kmetje po svojem potrpežljivem in napornem obdelovanju zemlje prvi varuhi stvarstva. Turisti so obiskovalci, ki lahko postanejo podporniki nekega ekosistema, če potujejo zavestno in zmerno. Potovati k podeželskim ciljem torej lahko konkretno pomeni podpirati krajevno pridelavo majhnih kmetijskih podjetij, ki je uresničena skladno z naravnimi zakoni. Potovanje tako lahko dobi pridih zgodovine in odpre srce za širša obzorja bratstva in solidarnosti.

Turizem, ki zna videti in deliti darove zemlje na podeželju, postane tudi konkreten način učenja novih življenjskih slogov. Modrost obdelovalca zemlje, ki zraste iz opazovanja in čakanja, gotovo lahko pomaga hitečemu sodobnemu svetu pri usklajevanju časov vsakdanjega življenja z naravnimi časi. Zbliževanje turizma in razvoja podeželja je dober način za spoznavanje novih kultur, da se pustimo okužiti vrednotam varovanja stvarstva in zaščito stvarstva, ki danes ne predstavljata samo moralne dolžnosti, ampak nujno potrebo po skupnem delovanju.

Tako »podeželski turizem« postane prostor za učenje novega načina vstopanja v odnos z drugim in z naravo. Vsaka osebna sprememba pa se mora začeti z resnično spreminjajočim vedenjem; za dosego tega se je treba odpraviti na pot; in da bi se odpravili na pot, si moramo določiti cilj: podeželje je lahko vse to. Turizem se sreča z razvojem, ki poteka pozorno in mirno, trajnostno; to pomeni spoštovati kmetijske dejavnosti, ritme življenja podeželskih ljudi, ko cenimo še vedno ohranjeno pristnost celotnih celinskih območij in se pustimo presenetiti tisoč majhnim stvarem, ki jih lahko vidimo in z izbiro lokalnih kmetijskih proizvodov. Na ta način lahko doumemo razlike, pa naj bodo majhne ali velike, med izročili, kraji in skupnostmi, ki jih srečamo. Zakaj se torej ne bi obrnili k turizmu, ki poveča vrednost podeželskih in obrobnih področij s tem, da se z njimi sreča med hojo? To bi nam omogočilo, da bi se upočasnili in se ognili nevarnostim mrzličnega hitenja.^[4]

Turizem lahko ravno v tem obdobju postane orodje bližine. Da, naš postmoderni svet potrebuje bližino, to je bližino v odnosih in s tem tudi src. In turizem, ki vsekakor predvideva gibanje ljudi in dobrin, mora sedaj pokazati svoj spreminjajoči obraz kot rekreativna dejavnost, zaradi katere raste duh bratstva med ljudstvi.

V obdobju negotovosti za gibanje ljudi, zaradi česar ima turizem največje neposredne in posredne posledice, menimo, da je treba delovati v podporo dohodkov delavcev v tej dejavnosti, kakor tudi za skrb in obrambo najbolj krhkih podeželskih skupnosti na vsakem ozemlju. S tem bo lahko turistično gospodarstvo moglo nadaljevati svojo pot, čeprav bo stopnja prometa manjša. Kroženje oseb, dobrin in denarja bo otipljivo znamenje bližine, ki se začne v srcu. Odgovoren in trajnosten turizem, ki povečuje vrednost lokalnih virov in dejavnosti, je zaželen kot eden od dejavnikov preobrata v boju proti revščini, ki jo je pandemija COVID-19 eksponentno povečala.

Ob zaključku želimo zagotoviti svojo bližino in podporo vsem tistim, ki si prizadevajo v boju proti vplivu pandemije na življenje posameznikov in skupnosti, ki živijo od turizma.

Vladajoče in odgovorne v nacionalnih gospodarskih politikah pozivamo, naj pospešujejo in spodbujajo odgovorni turizem, ki se udejanja skozi načela socialne in gospodarske pravičnosti ter v polnem spoštovanju okolja in kultur. Vladajoči naj se ozrejo na obrobna področja ter tem ozemljem dajo konkretne priložnosti za razvoj s povečanjem vrednosti njihovih posebnih poklicev, v sodelovanju lokalnih skupnosti pri procesih odločanja, z izboljšanjem dohodkov tistega, ki obdeluje zemljo.

Na poseben način se obračamo na ekološka gibanja in na vse tiste, ki so dejavni v obrambi okolja, da prispevajo svoje delo za preobrazbo src k zdravi in pravilni integralni ekologiji, v kateri je vrednost človeške osebe združena z zaščito življenjskih pogojev v podeželskih skupnostih, ki so naseljene v obrobnih območjih. Gospodarsko načrtovanje naj se opira na obrambo revnih in najšibkejših členov gospodarskega cikla. Kmetijski delavci podeželskih področjih morajo biti neposredni naslovniki pomembne gospodarsko-finančne pomoči in načrtov za obnovo in spodbujanje družinskega podeželskega kmetijstva.

Škofe in tiste, ki so odgovorni za pastoralo turizma, prosimo za skupno prizadevanje, da bi vsak na svojem sprejel konkretne pobude za pomoč pri turističnih dejavnostih. Verniki in župnije naj s skrbjo in velikodušnostjo odgovorijo na zahteve in potrebe delavcev v turizmu, ki so sedaj v težavah, ter skupaj razvijejo mreže bližine v odnosih in pomagajo podpreti izgubljeni dohodek. Oblikujejo naj se nove poti za turistično uživanje podeželskih področij, na katerih se spoštovanje do okolja združuje s priložnostmi za podporo lokalnih turističnih delavcev.

Končno se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v tem času preizkušnje dokazali solidarnost in oporo ljudem, ki živijo od turizma, zlasti na podeželskih področjih. Z Božjo pomočjo se vsi podajmo na isto pot v boljšo prihodnost.

Peter K. A. kardinal TURKSON
Prefekt

V Vatikanu, 6. avgusta 2020, na praznik Gospodovega spremenjenja

[1] https://www.unwto.org/news/covid-19-world-tourism-remains-at-a-standstill-as-100-of-countries-impose-restrictions-on-travel 
[2] Frančišek, Homilija med sveto mašo na binkoštni praznik, 31. maja 2020.
[3] Definicija, ki jo je sprejela skupščina Italijanskega združenja za odgovorni turizem, 9. oktobra 2005.
[4] Prim. Frančišek, Okrožnica Laudato si’, 18.