Frančiškova ekonomija: Ekonomiji dati dušo

Andreja Červek - Vatikan

Virtualno srečanje Frančiškova ekonomija, ki poteka od 19. do 21. novembra 2020, povezuje mlade ekonomiste in podjetnike, da bi skupaj razmišljali o novem načinu razumevanja ekonomije, ki je v skladu z duhom sv. Frančiška Asiškega ter z okrožnico Laudato si'. Prav tako želi biti spodbuda za oblikovanje zavzemanja za vnašanje vsebine okrožnice Fratelli tutti v vsakdanje družbeno življenje. V središču razprav so pomembne teme, kot so delo, finance, vzgoja in izobraževanje ter umetna inteligenca.

Prihodnosti dati dušo

Povabilo, namenjeno mladim, ekonomistom, podjetnikom in aktivistom, mlajšim od 35 let, je usmerjeno v razmišljanje o vzpostavitvi medgeneracijskega dogovora, s katerim bi se pomagalo spremeniti sedanjo ekonomijo ter ekonomiji prihodnosti »dati dušo«, da bo torej pravičnejša, vključujoča in trajnostna. Kot je že večkrat poudaril papež Frančišek, je vse med seboj povezano in zatorej varovanje okolja ne more biti ločeno od pravičnosti do revnih ter od rešitve strukturalnih problemov, ki jih vsebuje svetovna ekonomija. Treba je torej popraviti tiste razvojne modele, ki ne spoštujejo človeka, okolja in dostojanstva osebe.

V pismu, s katerim je papež Frančišek mlade pozval k sodelovanju na srečanju Frančiškova ekonomija, je sveti oče pokazal na ekonomski model, ki bi ga bilo treba zgraditi. Gre za »drugačno ekonomijo, takšno, ki omogoča živeti in ne ubija, vključuje in ne izključuje, počloveči in ne razčloveči, skrbi za stvarstvo in ga ne ropa«. Ta nov ekonomski model »bo sad kulture občestva, ki je utemeljena na bratstvu in enakosti«. In po papeževem prepričanju so oblikovalci te prihodnosti ravno mladi, ki so poklicani vzpostaviti novo ekonomijo.

Tematska raznolikost razprav

Srečanje je bilo sprva predvideno marca v Assisiju, a je zaradi pandemije covida-19 prestavljeno na november in v celoti organizirano preko spleta. V živo se ga lahko spremlja preko povezave https://francescoeconomy.org/. Objavljen je že bil dokument z naslovom Kaj pa jaz lahko storim? V njem so opisani konkretni primeri, iz katerih se lahko učimo in črpamo ideje za spreminjanje ekonomije, kajti – kot beremo – »vsi smo akteriji ekonomije, in sicer s svojimi odločitvami, ki jih sprejemamo vsak dan, včasih v svobodi, včasih pa zato, ker je treba«.

Pandemija je jasno pokazala na meje današnje ekonomije, v kateri so pogosto bili postavljeni na obrobje najšibkejši in najranljivejši člani družbe. Za obnovitev in izboljšanje ekonomskega sistema so potrebne tudi razprave, študij, poglabljanja. Pogovori Frančiškove ekonomije so zato razdeljeni na dvanajst tematskih sklopov: delo in skrb, menedžment in dar, finance in človeštvo, agrikultura in pravičnost, energija in revščina, profit in poklicanost, politike za srečo, CO2 neenakosti, poslovanje in mir, ekonomija je ženska, podjetja v tranziciji, življenje in življenjski slogi.

Na papeževo povabilo se je odzvalo okoli tri tisoč mladih iz 120 držav po vsem svetu. V Gvajani se zavzema za pravice staroselskih kultur, saj se ravno pri njih začne razvoj; mladi v Južni Afriki so usmerjeni v potrebe revnih, kajti boj proti neenakosti prispeva tudi k bratstvu; v Ugandi se vlaga v mikro kredite ter se bori za pravice do bolj vključujoče družbe, ki upošteva vlogo žensk; iz Argentine prihaja primer tovarne s čokolado, ki pred profit postavlja delavce.

Številni gostje in govorniki, med temi tudi papež

Tridnevno srečanje bo namenilo prostor pomembnim imenom, kot so na primer: Jeffrey Sacks, direktor Centra za trajnostni razvoj na Kolumbijski univerzi;  Muhammad Yunus, prejemnik Nobelove nagrade za mir 2006, večkrat imenovan »bankir revnih« in ustanovitelj Grameen Bank v Bangladešu – govoril bo o mikro kreditih za revne osebe, s katerimi se jim pomaga zagnati podjetniško dejavnost; Vandana Shiva, članica Mednarodnega foruma o globalizaciji, ki je leta 1993 prejela nagrado Right Livelihood Award za vlaganje v boljšo družbo in pravičnejšo ekonomijo; angleška ekonomistka Kate Raworth, ki je oblikovala teorijo o ekonomiji obroča, po kateri je mogoče doseči boljše ekonomske pogoje z izravnavanjem neenakosti in v polnem spoštovanju zemeljskih virov.

Med gosti Frančiškove ekonomije so tudi: Stefano Zamagni, predsednik Papeške akademije družbenih znanosti; kanadska profesorica Jennifer Nedelsky, ki je znana po svojem sloganu Polovičen delovni čas za vse, skrb za vse; s. Cécile Renouard, avtorica številnih knjig o etični odgovornosti v podjetjih ter ustanoviteljica Campus de la Transition – gre za francosko akademsko ustanovo, ki vlaga v nove oblike pristopanja k izzivom našega časa, kot je na primer globalno segrevanje, pri čemer se pozornost usmerja na vire, njihovo porabo in upravljanje; p. Paolo Benanti, frančiškan, ki se ukvarja z etiko, bioetiko in etiko na področju tehnologije.

Tridnevno virtualno srečanje bo jutri, 21. novembra, zaključil papež Frančišek z video sporočilom. Jutri se bodo Frančiškove ekonomije spomnili tudi v Braziliji, ko se bo kip Kristusa Odrešenika v Rio de Janeiru simbolično obarval v zeleno, rjavo in rumeno barvo.

Prisluhniti svojemu srcu

Svet potrebuje ustvarjalnost mladih udeležencev spletnega dogodka v Assisiju, ki kot oblikovalci prihodnosti tkejo ekonomijo, v skladu s papeževimi željami. Kot jim je zapisal v pismu, so »s svojo željo po lepi in veseli prihodnosti že prerokba o ekonomiji, ki je pozorna na osebo in okolje«: »Najdražji mladi, vem, da ste sposobni s srcem prisluhniti vedno bolj izmučenim krikom zemlje in njenih revežev v iskanju pomoči in odgovornosti, torej da bi kdo 'odgovoril', ne pa se obrnil stran. Če boste prisluhnili svojemu srcu, se boste čutili prinašalce pogumne kulture in se ne boste bali tvegati pri zavzemanju za izgradnjo nove družbe. Vstali Jezus je naša moč! Prosim vas, ne dopustite, da bodo drugi protagonisti sprememb! Vi ste tisti, ki imate prihodnost! Preko vas vstopa prihodnost na svet. Vas torej prosim, da ste graditelji sveta, da začnete z delom za boljši svet.«