»Znotraj Vatikana.« Papeški svet za medverski dialog
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Od leta 1964 do 1988: Tajništvo za nekristjane
»Tajništvo za nekristjane, ki ga je 19. maja 1964 (še pred objavo koncilske izjave Nostra aetate ter zaključkom drugega vatikanskega koncila) ustanovil papež Pavel VI., je leta 1988 postalo to, kar je še danes: Papeški svet za medverski dialog. Že tedaj je bilo zaznati potrebo po – kakor bi rekel papež Frančišek – Cerkvi v izhodu, ki bi bila v dialogu s svetom, posebej s pripadniki drugih verskih tradicij. Od tedaj je minilo skoraj 60 let, vendar pa se medverski dialog, ki ga spodbuja katoliška Cerkev – kljub težavam in nerazumevanjem, na katera je naletela – nikoli ni ustavil. Današnje ime dikasterija je v ospredje postavilo idejo dialoga s pripadniki različnih verstev, ki je nedvomno bolj inkluzivna kot na začetku.«
Sodelovanje s krajevnimi Cerkvami
Kardinal Guixot je v nadaljevanju pogovora poudaril, da je dikasterij v službi Cerkvi pri njenem obsežnem poslanstvu dialoga. Sodeluje s škofi v krajevnih Cerkvah, posebej preko škofijskih komisij za medverski dialog. Tudi kadar določene dejavnosti s področja dialoga organizira dikasterij, si vedno prizadevajo, da bi vključili tako krajevno Cerkev kot tudi predstavnike Svetega sedeža.
Pobude dialoga, sodelovanja, voščila
Od začetka delovanja do danes se je delo Papeškega sveta za medverski dialog precej povečalo, hkrati pa je postalo tudi bolj natančno določeno. Priložnosti za srečanja s pripadniki različnih verskih tradicij je bilo izredno veliko, iz njih pa so nastale strukturirane pobude dialoga in sodelovanja z različnimi institucijami – tudi z večverskimi. Dikasterij vsako leto pošlje voščila ob nekaterih praznikih: muslimanom ob mesecu ramadanu, budistom za praznik vesak, hindujcem za deepavali, džainistični skupnosti ob prazniku Mahavir jayanti in sikom ob prazniku prakash diwas.
Ekumenska razsežnost
Ob tem je kardinal prav tako spomnil na ekumensko razsežnost medverskega dialoga. Papeški svet za medverski dialog namreč že veliko let ohranja stalne stike s podobnim Uradom za medverski dialog, ki deluje v okviru Ekumenskega sveta Cerkva, in z njim sodeluje pri študijskih pobudah ter pospeševanju dialoga.
Mejniki: Assisi 1986, Abu Dhabi, Fratelli tutti
V preteklih letih prav tako ni manjkalo spodbud papežev, ki so pomenile tudi večjo zavzetost dikasterija. Kardinal Guixot je omenil tri mejnike na področju medverskega dialoga: dan molitve za mir, ki je leta 1986 potekal v Assisiju na željo papeža Janeza Pavla II.; Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja 2019 v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in imam Al-Tayyib; okrožnica Fratelli tutti iz leta 2020. Po besedah predsednika dikasterija nas papež Frančišek danes spodbuja, da bi hodili naprej po poti bratstva skupaj z vsemi ljudmi dobre volje. Papeški svet za medverski dialog si prizadeva določiti, kateri so konkretni koraki, ki jih je potrebno storiti, da bi bratstvo in družbeno prijateljstvo postala vedno večje področje soočanja in delovanja med pripadniki različnih verskih tradicij.
Komisija za verske odnose z muslimani
Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog je nato spregovoril o situaciji na področju dialoga z muslimani. »22. oktobra 1974 je bila na željo papeža Pavla VI. ustanovljena Komisija za verske odnose z muslimani, z namenom pospeševanja in spodbujanja odnosov med muslimani in katoličani na verskem področju. Gre za organizem, ki je ločen od Papeškega sveta za medverski dialog, vendar pa je z njim tudi povezan. Ima svoje svetovalce, katerih naloga je pospeševanje verskih odnosov med kristjani in muslimani, pa tudi poglabljanje različnih argumentov, povezanih s tem področjem.
Dogovori, redna srečanja
»Papeški svet za medverski dialog si je vedno prizadeval za vzpostavitev rednih odnosov z muslimanskimi ustanovami in organizacijami, da bi spodbujal medsebojno poznavanje in zaupanje, prijateljstvo in sodelovanje. Doseženi so bili dogovori z različnimi institucijami, tako sunitskimi kot šiitskimi, ki imajo sedež v islamskih državah ali v državah, kjer muslimani predstavljajo večino prebivalstva. Na ta način so zagotovljene možnosti za redna srečanja v skladu s programi in metodami, za katere sta se dogovorili omenjeni strani.«
Spodbude papeža Frančiška; potovanje v Irak
Kardinal Guixot je zatem dejal, da je dal papež Frančišek zgled in veliko gradiva za utrjevanje in širitev islamsko-krščanskega dialoga. Poleg Dokumenta o človeškem bratstvu in okrožnice Fratelli tutti je poudaril, da je sveti oče leta 2019 v manj kot šestdesetih dneh obiskal dve državi, kjer je islam močno prevladujoč, to so Združeni arabski emirati in Maroko. Med 5. in 8. marcem letos pa je potekalo apostolsko potovanje v Irak. Z vidika dialoga z islamom sta bila tokrat posebej pomembna sva trenutka: vljudnostni obisk pri ajatoli Al-Sistaniju, ki je ena izmed najbolj simboličnih in najpomembnejših osebnosti v šiitskem svetu, ter medversko srečanje na planoti Ur. Oba sta šla prav v smeri izgradnje bratstva med kristjani in muslimani.
Visoki odbor za človeško bratstvo
Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog je spomnil, da »vse to pomeni, da je pot, ki se je že začela z našimi brati in sestrami muslimani, našla novo limfo, in se bo zagotovo nadaljevala tudi v prihodnosti.« Avgusta 2019 je bil ustanovljen Visoki odbor za človeško bratstvo, katerega član je tudi kardinal Guixot, z namenom širjenja in udejanjanja vrednot, ki jih vsebuje Dokument o človeškem bratstvu. Eden izmed sadov je bilo dejstvo, da je Organizacija združenih narodov 4. februar razglasila za mednarodni dan človeškega bratstva.
Dialog z budisti, s hindujci in z drugimi azijskimi verstvi
V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o odnosih z budisti, s hindujci in pripadniki drugih azijskih verstev. Po besedah kardinala Guixota se vezi z njimi še naprej razvijajo in bogatijo prek srečanj in obiskov. Od leta 1995 redno potekajo krščansko-budistični pogovori. Dikasterij redno sodeluje na medverskem molitvenem srečanju, ki od leta 1987 (eno leto po molitvi za mir v Assisiju) vsako leto poteka na gori Hiei v Kjotu, zgodovinskem središču budistične tradicije tendai. Pogosta so tudi srečanja s predstavniki laičnega budističnega gibanja Rissho Kosei-kai, s katerimi ohranjajo prisrčne odnose vse od drugega vatikanskega koncila.
Taoisti, konfucionisti, šintoisti, siki
Dikasterij je dvakrat organiziral tudi krščansko-taoistične pogovore, medtem ko so bili nekateri predstavniki konfucianizma povabljeni k sodelovanju na dogodkih, ki so se jih udeležili predstavniki različnih verstev. Nekaj srečanj je bilo prav tako namenjenih dialogu s šintoisti. Papeški svet za medverski dialog ima že dalj časa številne stike s predstavniki različnih hindujskih organizacij in z njimi še naprej vzpostavlja formalne odnose. Imeli so več srečanj v Indiji, Združenih državah Amerike in Italiji. Dikasterij zelo dobro sodeluje z džainisti, zlasti z njihovim Inštitutom, ki ima sedež v Londonu. V zadnjih letih sta se povečala sodelovanje in dialog s skupnostjo sikov – tako v Indiji kot v diaspori.
Kot je poudaril kardinal Guixot, so predstavniki omenjenih verskih tradicij nedvomno pripravljeni za dialog s katoliško Cerkvijo – posebej v zadnjih letih se je pojavil skupni interes glede družbenih vprašanj, kot so mir, okolje, migracije itd. Ob tem je spomnil na apostolsko potovanje papeža Frančiška na Tajsko in Japonsko leta 2019, kjer je prav tako spregovoril o temi človeškega bratstva.
