Parolin: Odprava jedrskega orožja je moralni in humanitarni imperativ

Državni tajnik Pietro Parolin je na konferenci o razoroževanju izpostavil, da je velik izziv sprejeti daljnoročne strategije za doseganje skupnega dobrega in premagati logiko zastraševanja. Spomnil je na papežev poziv, naj se sredstva za orožje raje nameni v sklad za boj proti revščini.

Andreja Červek – Vatikan

Simpozij na temo »Sprememba jedrskega orožja? Splača se!« je v sredo, 17. novembra, potekal v Assisiju v organizaciji »Odbora za civilizacijo ljubezni«. Na udeležence se je z video sporočilom obrnil kardinal Pietro Parolin. Kot je dejal, nas pandemija uči pomembne lekcije, da je namreč »treba ponovno premisliti naš koncept varnosti«, ki »ne more temeljiti na grožnji medsebojnega uničenja in na strahu, temveč mora najti svoj temelj v pravičnosti, celostnem človeškem razvoju, spoštovanju človekovih pravic, skrbi za stvarstvo, vlaganju v vzgojne in zdravstvene strukture, dialogu in solidarnosti.

Srečanje je povezalo različne stvarnosti, ki so vključene v pospeševanje razoroževanja, odpravljanje jedrskega orožja in preusmeritev v vlaganje v pobude za mir. Gre za prizadevanja, ki so v skladu s pogledom Svetega sedeža, saj v ospredje postavljajo razumevanje mednarodne skupnosti, ki sloni na razvoju in krepitvi »realnega in trajnega zaupanja« med državami. Po Parolinovem prepričanju je »pri iskanju skupnega dobrega nujno sprejeti dolgoročne strategije«.

»Končni cilj popolne odprave jedrskega orožja je prav tako izziv ter moralni in humanitarni imperativ,« je zatrdil Parolin. »Konkreten pristop bi moral pospeševati razmislek o etiki miru in multilateralni in kooperativni varnosti, ki presega strah in izolacijo, s katerima so prepojene sedanje mednarodne razprave.

O omenjenih tematikah bi mednarodna skupnost lahko razpravljala med dvema dogodkoma, ki sta na programu v prihodnjih mesecih. Januarja bo potekala deseta konferenca o pregledu Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Kot je dejal Parolin, to predstavlja »ključni trenutek za mednarodno skupnost, predvsem pa za jedrske velesile, da jasno dokažejo svojo sposobnost razumevanja današnjih izzivov, se z njimi soočijo in jih rešijo«. Marca pa je na programu prvo srečanje držav podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki je začela veljati januarja 2021, med katerimi pa niso jedrske velesile in države, ki so njihove vojaške zaveznice. »Gre za uspeh multilateralne diplomacije,« je poudaril kardinal Parolin in spomnil, da »pogajanje in začetek veljave pogodbe ne bi bila mogoča brez delovanja mnogih združenj civilne družbe, ki si prizadevajo za pospeševanje razoroževanja in miru«.

Vatikanski državni tajnik je še spomnil na besede papeža Frančiška za 54. svetovni dan miru, ki jih lahko razumemo kot vodilo pri naslednjih korakih na poti razoroževanja. Papež namreč zastavlja vprašanje, koliko denarja se porabi za orožje, še posebej za jedrsko. Odgovor je »preusmeriti te vire v pospeševanje miru, razvoja in zdravja« ter v ta namen »ustanoviti svetovni sklad, s pomočjo katerega bi lahko dokončno odpravili lakoto ter prispevali k razvoju najrevnejših držav«.

Četrtek, 18. november 2021, 13:00