Kardinal Parolin: Papež bo romar enosti in bratstva
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Duh srečanja in romanja
Najprej je odgovoril na vprašanje, v kakšnem duhu se je sveti oče pripravljal na odhod: »To nam je razodel on sam z besedami, ki jih je namenil državama, ki ju bo obiskal v prihodnjih dneh. Duh srečanja je tisti, ki je nekako značilen za vsa papeževa potovanja, rekel bi za vse njegove dejavnosti: od avdienc pa do drugih pobud tukaj v Rimu, lahko bi rekli, da gre vedno za željo po srečanju z drugim. Svoje video sporočilo je zaključil z besedami: "Komaj čakam, da vas obiščem, komaj čakam, da se srečam z vami." Zelo dobro poudari ta duh srečanja in romanja. Čuti, da je romar, romar k izvorom Cerkve. Spomnimo, da so ti dve deželi zaznamovale izredno pomembne apostolske poti – namreč tiste, ki so povezane z apostoloma Barnabom in Pavlom. Gre za vrnitev k tem izvorom, za "ponovno odkrivanje veselja evangelija", ki je tema, ki spremlja celoten pontifikat, od prvega dokumenta dalje. Papež kot vedno svoje romanje izroča v molitev in za molitev prosi vse.«
Razdeljenost Cipra in želja po združitvi
Prva postaja papeževega obiska bo Ciper, ki je od leta 1974 razdeljen na dve skupnosti: grško-ciprsko in turško-ciprsko. Papež je med opoldansko molitvijo 30. avgusta 2020 pogajalce spodbudil k ponovni združitvi. Kardinal Parolin je v nadaljevanju intervjuja povedal, kaj prisotnost svetega očeta pomeni glede te situacije: »Gre za situacijo, ki je izredno občutljiva in tudi zaskrbljujoča. Aprila letos so v Švici potekala pogajanja med predsednikom Republike Ciper in oblastmi severnega dela Cipra, pod okriljem OZN ter v prisotnosti držav, ki dajejo jamstvo – to so Grčija, Turčija in Velika Britanija. Žal tudi ta krog pogajanj ni dal zadovoljivih in konkretnih rezultatov, končal se je tako rekoč brez ničesar. Menim, da bo papež ponovno poudaril stališče, željo in spodbudo Svetega sedeža: to je, da bi mogli problem Cipra razrešiti z iskrenim in lojalnim dialogom med vpletenimi stranmi, pri čemer je vedno potrebno upoštevati dobro celotnega otoka. Gre torej za potrditev smernic Svetega sedeža, v upanju, da bodo imele drugačen učinek, če bodo izrečene na mestu samem, kot pa od daleč.«
Naj Sredozemlje ne razdeljuje, ampak združuje
S Cipra bo papež odšel v domovino grške kulture, kakor je spomnil v video sporočilu. Prav tako je poudaril, da Evropa ne more brez Sredozemskega morja, ki je spremljalo širjenje evangelija in razvoj velikih civilizacij. Kardinal Parolin je pripravo na drugo postajo apostolskega obiska pospremil z naslednjimi besedami: »Sredozemlje oddaljuje, Sredozemlje približuje. Vendar pa si morajo vse države, vsa ljudstva, ki živijo na tem področju, prizadevati, da bi ga preoblikovali in bi namesto prostora, ki razdeljuje, postalo priložnost za srečanje. Žal pa smo danes priča nasprotnemu pojavu: na geopolitični ravni je veliko napetosti, v središču katerih je Sredozemlje, poleg tega pa je zelo prisoten tudi pojav migracij. Papež pravi zelo lepo stvar, ki nekako povzame idejo, ki jo je razvil v času pandemije, ko je rekel, da smo vsi v istem čolnu. In tukaj pravi: "Pluti moramo skupaj." Menim, da to povabilo k skupni plovbi pomeni: poglejte, soočamo se s številnimi težavami, imamo izredne razmere, kot so pandemija (iz katere še nismo povsem izšli), kot so podnebne spremembe – kot smo slišali v dneh v Glasgowu – ali pa imamo pojave, ki so kronični – pomislimo na vojno, pomislimo na revščino, pomislimo na lakoto ... Spričo teh velikih pojavov, teh velikih problemov in težav, moramo združiti moči, imeti skupen večstranski pristop. Le tako bomo lahko uspeli rešiti probleme današnjega sveta.«
Potovanje, namenjeno Evropi
Vatikanski državni tajnik je ob tem poudaril, da je tokratno apostolsko potovanje namenjeno predvsem Evropi: »Rekel bi, da papež želi nagovoriti predvsem Evropo, jo povabiti, da bi ponovno našla svoje korenine in svojo enotnost onstran različnih pogledov, ki lahko sobivajo. Hkrati pa govori vsemu človeštvu, saj menim, da pojav migracij postavlja pod vprašaj našo človečnost: kako pristopamo k tej stvarnosti, kako pristopamo k ljudem. Papež je v zadnjih dneh zelo vztrajal pri tej točki in verjamem, da bo še naprej vztrajal, tudi v povezavi z obiskom Lezbosa, kjer je bil pred petimi leti. Gre torej za vrnitev k izvirom; naj bo vrnitev k izvirom naše najbolj resnične človečnosti.«
Vrnitev k izvirom evangelija in bratstva
Ob koncu pogovora pa je kardinal Parolin odgovoril na vprašanje, kakšne so njegove želje ob 35. apostolskem potovanju: »Menim, da je želja, ki jo lahko izrazim, ista kot jo je izrekel papež: namreč da bi bilo to potovanje vrnitev k izvirom evangelija, vrnitev k izvirom bratstva. Mislim predvsem na srečanje s pravoslavnimi brati, tako s pravoslavno Cerkvijo na Cipru kot v Grčiji, s ciprskim primasom in z atenskim nadškofom. Seveda gre tudi za vrnitev k izviru bratstva s katoličani, kakor papež to jasno pove. Ni jih veliko, vendar pa gre za skupnost, ki je živa in jo sestavljajo pripadniki različnih narodnosti, tudi v tem se vidi bogastvo katoliške Cerkve. Kot sem dejal, pa gre tudi za vrnitev k izvirom naše človečnosti. Verjamem, da so to želje, ki jih lahko izrazimo ob tem papeževem obisku Cipra in Grčije.«
