Ukrajina. Nuncij: Molimo za pogum, da bi izbrali mir

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Napetost, strah, a tudi trdoživost Ukrajincev

Nuncij je najprej odgovoril na vprašanje, kako se je situacija v Ukrajini spremenila v zadnjih treh tednih: »Gotovo je bila situacija napeta že pred tremi tedni, vendar pa je postala še bolj napeta. Vidim, da je med ljudmi velika zaskrbljenost, tudi strah. Vendar pa moram reči, da v splošnem Ukrajinci kažejo tudi veliko trdoživost. Razlog za to je dejstvo, da spor na vzhodnem področju traja že skoraj osem let, zato obstaja tudi določena človeška sposobnost za soočanje z izrednimi razmerami. Strah in napetost sta velika, vendar se ljudje kljub temu precej dobro držijo.«

Molitev spreminja srca in zgodovino

Na vprašanje, če poročanje zahodnih medijev o veliki napetosti v Ukrajini odraža dejansko ozračje, v katerem živijo tamkajšnji prebivalci, je msgr. Kulbokas odgovoril: »Seveda lahko rečemo, da je napetost velika, saj je kakor bi se čutil vonj po vojni, zaradi česar so vsi zaskrbljeni. Predvsem tisti, ki imajo otroke, tisti, ki živijo z ostarelimi, noseče žene, vendar pa vlada skuša pomiriti ljudi. Menim, da je to tudi del poslanstva katoliške Cerkve ter cerkva in redovnih skupnosti v splošnem: tudi v izrednih razmerah vzbujati relativno mirnost. Zelo sem zadovoljen, da sem v tem času slišal mnoge spodbudne homilije. Po župnijah se čuti, da so verniki zaskrbljeni, vendar pa se čuti tudi globoka molitev, saj zelo dobro vemo, da ima molitev veliko moč in lahko spreminja srca in tudi tek zgodovine.«

Kadar se dialog ustavi, so za to odgovorni mnogi

Ob koncu intervjuja pa je nuncij v Ukrajini razmišljal o dejstvu, da je pri dialogu prišlo do ovir in da se zdi, da se strani med seboj ne poslušajo: »Kakor v družinah: vemo, da tudi kadar v družinah pride do določenega spora, le-ta ne nastane v tistem trenutku, ampak obstajajo predhodni vzroki, ki so privedli to teh nesporazumov. To je en vidik. ... Kadar se dialog ustavi, menim, da so za to krivi mnogi, ne le osebe, ki so vanj neposredno vpletene.

Kadar molimo za mir, molimo tudi za pogum politikov

Drugi vidik, ki je zelo pozitiven, pa je ta, da Cerkev ponovno odkrije lepoto svoje poklicanosti, saj v političnem dialogu izbrati pot miru pomeni biti zelo pogumni. Kadar torej molimo za mir, molimo tudi za pogum politikov. Poslanstvo Cerkve je gledati na vse kot na brate; kadar torej govorimo o dialogu in ko molimo za dialog, kot Cerkev vemo, da je naše poslanstvo osvetliti dialog. Ko molim osebno, ko molim za mir, dobro vem, da lahko Gospod Jezus v katerem koli trenutku razsvetli enega ali drugega politika, enega ali drugega vojaka in popolnoma spremeni odločitve. Ni potrebno veliko, dovolj je sprememba zornega kota: od pristranskosti do odprtosti do drugega, ki je brat, in odločitve se spremenijo. Čeprav je torej situacija s človeškega vidika zelo napeta, zelo težka, je za Cerkev to način, da ponovno odkrije svoje poslanstvo. Kot skupnost vernikov smo poklicani prispevati k izgradnji družbe, narodov, držav; vendar pa to nikoli ne pomeni iti proti nekomu drugemu, pomeni predvsem izgraditi same sebe, enotnost, razumevanje. Prav tako pomeni vzpostaviti več sodelovanja med cerkvami, saj bolj ko smo povezani, bolj smo močni navznoter in lahko bolj pričujemo evangelij drugim.«