Sveti sedež: Zaustaviti sovražnost v Ukrajini, odpreti humanitarne koridorje
Andreja Červek – Vatikan
Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih, msgr. Gabriele Giordano Caccia, je na skupnem humanitarnem pozivu in regionalnem načrtu za pomoč Ukrajini (1. marec 2022) ter na 11. izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku (2. marce 2022) poudaril, da so »sprejemanje, zaščita in pomoč na stotisoče beguncem skupna odgovornost«. Sveti sedež se pridružuje državam članicam, ki pozivajo k takojšnjo prekinitvi sovražnosti in k vrnitvi k diplomaciji in dialogu.
Nadškof Caccia je spomnil na nedeljski poziv papeža Frančiška, naj se »odprejo humanitarni koridorji za osebe na begu«. Za Sveti sedež je temeljno, da se humanitarnim delavcem »zagotovi popoln, varen in neoviran dostop, da bodo lahko nemudoma nudili pomoč civilnemu prebivalstvu v Ukrajini. Zaščita civilnega prebivalstva in tudi humanitarnega osebja, kar določa mednarodno humanitarno pravo, mora biti prioriteta,« je poudaril Caccia. Zato se Sveti sedež pridružuje »številnim državam članicam, ki so zahtevale takojšnje prenehanje sovražnosti ter vrnitev k diplomaciji in dialogu.«
Katoliška Cerkev in njene karitativne ustanove že pomagajo na tisoče ljudem in s to pomočjo bodo tudi nadaljevale, je zagotovil predstavnik Svetega sedeža. Izrazil je hvaležnost vsem državam, ki nudijo humanitarno pomoč osebam v stiski, tako v Ukrajini kot v sosednjih državah, kamor so se že zatekli mnogi Ukrajinci.
Sveti sedež meni, da je skupna odgovornost »sprejeti, zaščititi in pomagati na stotisoče beguncem«. »Prizadevanja, da bi se odzvali na potrebe vseh, ki bežijo in iščejo varnost, morajo spoštovati načelo nezavračanja in naše skupne dolžnosti, ki so v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o beguncih, ter biti zagotovljena na osnovi nediskriminacije.«
Nadškof Caccia je tudi izpostavil, da je Sveti sedež prepričan, da je še vedno »čas za dobro voljo«, »prostor za pogajanja« in za »pametno ravnanje«, da bi se tako izognili enostranskim interesom in »zaščitili legitimne želje vsakega« ter »svetu prizanesli z norostjo in grozotami vojne«.
