Kard. Parolin: Slovaška lahko prispeva k preoblikovanju sveta

Martin Jarábek – Vatikan

Potovanje državnega tajnika kard. Pietra Parolina na Slovaškem, od 14. do 16. septembra, obsega obisk štirih mest, in sicer Bratislave, Šaština, Košic in Klokočova. Sovpada s tremi pomembnimi obletnicami: 30 let od ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosom med Republiko Slovaško in Svetim sedežem, 1160. obletnico prihoda svetih Cirila in Metoda na slovaško ozemlje in 20. obletnica obiska Janeza Pavla II., ki je za blažena razglasil dva slovaška mučenca, žrtvi ateističnega preganjanja (14. septembra 2003). In še ena obletnica: papež Frančišek je Slovaško obiskal pred dvema letoma.

Eminenca, kaj pričakujete od tega obiska Slovaške?

Obisk je bil načrtovan že pred tremi leti. Zaradi različnih razlogov se ga je prestavilo in smo ga lahko izvedli šele sedaj. A kot ob pravem času sovpada s tremi obletnicami: 20. obletnico beatifikacije škofa Vasila Hopke in sestre Zdenke Schelingove; 30. obletnica ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Slovaško; ter 1160. obletnico prihoda svetih Cirila in Metoda v Velikomoravsko. Poleg tega mineva druga obletnica apostolskega potovanja papeža Frančiška na Slovaško, ki je potekalo ravno v tem času, od 12. do 15. septembra 2021. Zato je bil izbran tudi sedanji datum, čeprav je blizu nepričakovano načrtovanih volitev na Slovaškem, ki bodo 30. septembra. Glavni cilji so podeliti vero s cerkvenimi skupnostmi, okrepiti občestvo, obnoviti sporočilo, ki ga je sveti oče zapustil med apostolskim obiskom, skupaj moliti k Mariji na praznik Žalostne Matere Božje, ki je zavetnica naroda, za državo in za namene, ki so papežu pri srcu, predvsem za mir. Potovanje vključuje tudi pogovore z državnimi oblastmi in civilno družbo, da bi okrepili sodelovanje med Svetim sedežem in Slovaško ter tako spodbujali vrednote, kot so družbena pravičnost, solidarnost, bratstvo in mir.

Slovaška je majhna država. Kaj lahko ponudi svetu?

Mislim, da je nedavno potovanje papeža Frančiška v Mongolijo jasno pokazalo, da se ne smemo omejiti na številke ali velikost neke stvarnosti, da bi tako določili njeno pomembnost in vpliv. Enako velja za Slovaško. Njena majhnost ji ne preprečuje, da bi dala poseben prispevek svetu in njegovi preobrazbi, kar je povezano z njeno bogato zgodovino, kulturo, značilno krščansko dediščino, z njenim zavzemanjem za duhovne vrednote ter spodbujanjem medsebojnega spoštovanja ter civilnega in verskega sožitja.

Sveta Ciril in Metod sta velik zgled inkulturacije in sinodalnosti. Kako utelesiti njuno sporočilo v današnjem času?

Poslanstvo svetih Cirila in Metoda, ki sta znana kot »očeta slovanskih ljudstev«, in svetega Gorazda, njunega prvega učenca in naslednika svetega Metoda v škofovstvu, nam ponuja izjemno pričevanje o tem, kako se krščanstvo lahko uspešno integrira v različne kulture – pojem, ki je znan ravno kot »inkulturacija«. Zdi se mi, da iz tega pričevanja izvirajo vidiki, pomembni za našo dobo, kot so spoštovanje različnosti v edinosti, medsebojno spoštovanje, potreba po medkulturnem in medverskem dialogu itd. To so stebri, na katerih lahko gradimo mirno in vključujočo družbo. Predvsem pa bi poudaril prizadevanje, da vsebino naše vere prevedemo v jezik, ki je dostopen našim sodobnikom, predvsem pa mlajšim generacijam. Vse to zahteva veliko sposobnost medsebojnega poslušanja, kar je pot sinodalnosti, na katero nas je popeljal papež Frančišek.

V Bratislavi, Šaštinu in Klokočovu bodo potekale razne slovesnosti. Koliko je pomembno za življenje Cerkve, da se skupaj zbere v molitvi in zatem deluje v svetu?

Veselje ob bogoslužnem obhajanju sem že doživel med potovanjem svetega očeta na Slovaško. To je bila močna in duhovna izkušnja. Zelo lepo jo bo ponoviti: številčen, živ, molitven in pobožen zbor vernikov, ki obhaja svojo vero in jo hrani s poslušanjem Božje besede, zakramenti, na prvem mestu z evharistijo, in s pobožnostjo do Device Marije, ki ima posebno mesto v vernosti slovaškega ljudstva. Zares upam, da nas bo v Bratislavi, Šaštinu in Klokočovu veliko molilo. Na vse se obračam s povabilom k udeležbi, da bi okrepili svojo pripadnost Gospodu, ljubezen do Njega in bi našli globoke razloge za naše zavzemanje v svetu, za karitativno ljubezen do drugega ter za socialno pravičnost in služenje drugim, da bi Cerkev zares bila luč za vse in bi preoblikovala družbo z evangeljskim kvasom.