Kard. Krajewski: Naj se svet ponovno prikloni pred Bogom, da bo vzcvetel mir
Vatican News
Papežev elemozinjer na začetku poudari, da se je v Sveto deželo odpravil »z vero in molitvijo; v te kraje, kjer divja vojna, kjer je sovraštvo, maščevanje, kjer se medsebojno pobijajo, kjer primanjkuje vode, hrane, kjer ni elektrike. Celo v času božiča, ko so za nas najbolj sveti dnevi, se tako v Ukrajini kot na območju Gaze niso prenehali bojevati, pobijati«.
»V to deželo sem prišel z najnaprednejšim orožjem na svetu, to je z vero in molitvijo, ki lahko vedno premikata gore in torej končata konflikte,« zapiše kardinal Krajewski in nadaljuje: »Toda zakaj ni tako? Bil sem v vseh krajih, kjer je živel Jezus. Bil sem v Nazaretu, bil sem v Betlehemu, bil sem na kraju, kjer je bil križan, umorjen in kjer je vstal, zato se sprašujem: "Gospod, zakaj ni miru? Ti hočeš mir." Ves čas sem imel v mislih naslednjo molitev: "Gospod, reši nas vsega hudega, podari nam mir v naših dneh" ... Zakaj nam torej ne podariš miru v naših dneh?«
Zatem kardinal zapiše, da je veliko razmišljal o dejstvu, da se je potrebno skloniti, kadar vstopimo v Božji grob: človek si skoraj zlomi hrbtenico, da lahko vstopi. »V mnogih cerkvah, tudi v Betlehemu, se je potrebno skloniti; pred skrivnostjo se je potrebno prikloniti. Tako mislim, da se je morda svet prenehal priklanjati pred Bogom; da je prenehal živeti v skladu z logiko evangelija, ker se je navadil na logiko sveta. Morda smo se mi ljudje postavili na mesto Boga in hočemo ukazovati, obsojati, vendar pa to počnemo brez usmiljenja, brez ljubezni. Morda je to razlog, da ni miru, ker se ne priklanjamo več pred Bogom, pred skrivnostjo.«
Papežev elemozinjer nato spomni na apostola Janeza, čigar god smo obhajali 27. decembra. »Prišel je do Jezusovega groba in se sklonil, da bi lahko vstopil, da bi lahko videl, da njegovega telesa ni, da je vstal.« Vendar pa se po besedah kardinala Krajewskega »danes ne priklanjamo več, čeprav nam vrata v Sveti deželi pravijo, da je potrebno to storiti, da bi razumeli skrivnost Boga; da bi razumeli njegovo ljubezen, njegovo usmiljenje, da bi živeli po logiki Jezusovega nauka, po logiki evangelija«.
Kardinal se ob koncu svojega zapisa Gospodu zahvaljuje, da je »te dni preživel v Sveti deželi« in da je »začel razumevati skrivnost Boga«. Ob tem spomni, da »molitev očenaš, ki nas jo je naučil Jezus, pravi: "Zgodi se tvoja volja, Gospod"; ne moja, kajti kadar je moja volja, so vojne, je veliko mrtvih. "Pridi tvoje kraljestvo", ne naše, saj je naše kraljestvo kraljestvo uničenja. "Posvečeno bodi tvoje ime", ne moje, ker kadar se posvečuje moje ime, sem nevaren za druge. Po molitvi očenaš med sveto mašo duhovnik reče: "Gospod, reši nas vsega hudega, podari nam mir v naših dneh." Moje upanje je, da bo mir resnično vzcvetel v srcih ljudi,« sklene svoj zapis kardinal Konrad Krajewski.
