Križ in velika noč; portret kardinala Pironia, enega izmed pobudnikov SDM
Vatican News
Na začetku se spominja, da je imel februarja leta 2018 privilegij obhajati sveto mašo ob 20. obletnici smrti kardinala Pironija v rojstnem kraju njegovega očeta, to je v Percotu v Furlaniji Julijski krajini. Bilo je na drugo postno nedeljo, ko smo »povabljeni k premišljevanju o Jezusovem spremenitvi na gori Tabor, kjer se Jezusova božja slava razodene kot napoved njegovega vstajenja. Hkrati je ta dogodek tesno povezan s prvo napovedjo njegovega trpljenja in nas spominja, da se Jezusova slava in slava vsakega izmed njegovih učencev uresniči samo prek križa«. Kardinal Farrell zapiše, da je prav ob teh dveh vidikih, ki sta prisotna v spremenjenju – Kristusova veličastna velika noč in skrivnost križa kristjanov –, pomislil na dva »stebra« duhovnega življenja kardinala Pironia.
Velikonočni človek
»Resnično je bil "velikonočni človek". V njegovih govorih se pogosto pojavlja tema velikonočne skrivnosti, ki mu je bila zelo draga: gotovost, da je Kristus, po tem, ko je izkusil smrt, vstopil v polnost življenja in sedaj, živ, Cerkvi in vsakemu krščenemu, zlasti v času teme in obupanosti, posreduje velikonočno svetlobo in veselje. Ni naključje, da je bila osrednja tema, ki jo je izbral, ko je bil leta 1974 poklican, da je vodil duhovne vaje za papeža in rimsko kurijo, prav "velikonočna Cerkev". Tedaj je v eni izmed meditacij dejal: "Celotna Cerkev je v svojem bistvu velikonočna ... novo življenje kristjana, ki je oblekel Kristusa, je življenje, ki je v svojem bistvu velikonočno: življenje vstalih s Kristusom" (E. Pironio, Vogliamo vedere Cristo. Meditazioni sula Chiesa, Edizioni Paoline, Rim 1984, str. 23s).
Po besedah kardinala Farrella je bil novi blaženi tudi »duhovnik, kristjan, ki je resnično razumel in živel skrivnost križa. V svoji duhovni oporoki je zapisal: "Gospodu se zahvaljujem za privilegij njegovega križa. Presrečen sem, da sem veliko trpel. Žal mi je le, da nisem trpel dobro in da svojega križa nisem vedno okušal v tišini. Želim si, da bi vsaj zdaj moj križ začel postajati svetel in rodoviten." (E. Pironio, Giovani amici miei ... Eduardo F. Pironio Cardinale dei giovani. Pisma, govori in molitve, ki jih je zbral in predstavil Renato Boccardo, Rim 1998, str. xvii). Kako veliko pričevanje je to za vse nas! Namesto da bi se uprli in otrdeli spričo naših majhnih ali velikih trpljenj, se tudi mi naučimo prositi Gospoda, da bi bili naši križi svetli in rodovitni!«
Kardinal mladih
»Kardinal Pironio je bil tudi velik pričevalec krščanskega veselja. Vsi se ga spominjajo po njegovem nasmehu, dobri volji, po sposobnosti, da se je razveselil dobrega, ki ga je znal videti v vsaki osebi in v vsaki situaciji. Ko je razlagal apostolsko spodbudo Pavla VI. o krščanskem veselju, je zapisal: "Veseli bomo toliko, kolikor bomo vstopili v občestvo z Bogom, zaznali in okusili njegovo navzočnost v lepoti stvari ali v iskrenosti prijateljev, saj se Bog razodeva tudi v tem". Kardinal Pironio je imel resnično pogled vere, da je doumel Božjo navzočnost v drugih! Zato je z vsakim ravnal spoštljivo in znal "okušati" lepoto in veselje prijateljstva kot znamenje Božje ljubezni do nas. Zato so ga imeli mladi tako zelo radi! Ker je tudi v njih, predvsem v njih, videl Božjo navzočnost in znal "okušati" njihovo prijateljstvo. Mladi so čutili, da je rad z njimi, da jih želi spremljati in spodbujati kot pravi oče. Mladi so čutili, da jih ima rad, da jih spoštuje in ceni. Čutili so se razumljene v svojih najglobljih željah in težavah, s katerimi so se srečevali v življenju. Kardinala Pironija se še danes spominjamo kot "kardinala mladih". Bil je tisti, ki je pomagal uresničiti željo svetega Janeza Pavla II. glede Svetovnih dnevov mladih. Organiziral jih je šest, vendar pa ne zgolj zato, ker je opravljal svojo dolžnost, temveč je v to vložil svoje srce kot pastir in prijatelj mladih. Spomnimo se obljube, ki jo je Bog dal Abrahamu: "Silno bom pomnožil tvoj zarod, kakor zvezde neba in kakor pesek, ki je na morskem obrežju" (1 Mz 22,17). Lahko rečemo, da so milijoni mladih, ki so se v vseh teh letih udeležili Svetovnih dnevov "pomnožen zarod, kakor zvezde neba", ki ga je Bog podaril kardinalu Pironiu.«
Zgleden kristjan z jasno in globoko vero
»Ni mogoče v celoti navesti izredno obsežnega pastoralnega dela kardinala Pironia, ki ga je vedno živel z velikodušnostjo in veliko ljubeznijo do Cerkve. Zadošča, če spomnimo na poučevanje teologije, formacijo mladih kandidatov za duhovništvo, škofovsko službo v različnih škofijah in predsedovanje Svetu škofovskih konferenc Latinske Amerike (CELAM) ter službovanje v rimski kuriji, kjer je deloval na področju ekumenizma, redovnih in svetnih ustanov, laikov ter mladih.«
»Kardinal Pironio je bil velik človek Cerkve, goreč duhovnik, ki ga je vodilo globoko notranje življenje; ljubil je Devico Marijo, bil je dober pridigar in neutruden pri svojem apostolskem delovanju. Predvsem pa je bil zgleden kristjan z jasno in globoko vero.« Kardinal Farrell v svojem razmišljanju zapiše, da je Gospodu še posebej hvaležen za Pironievo beatifikacijo, ki ga spodbuja, da črpa »navdih iz njegovega zgleda«, ne le zato, ker je »podedoval njegovo službo prefekta Dikasterija za laike, družino in življenje, ampak tudi zato, ker je Božja Previdnost hotela«, da ga je prav on pred petinštiridesetimi leti, na božični večer leta 1978, posvetil v duhovnika. Kardinal Farrell je prepričan, da bodo molitve novega blaženega pomagale pri opravljanju poslanstva njemu in vsem, ki v Dikasteriju nadaljujejo njegovo delo v službi laikov in mladih. Z vsem srcem se pridružuje Cerkvi v Argentini in se zahvaljuje Gospodu, »da nam je podaril tega očeta, tega brata v veri, to zgledno pričo Kristusove ljubezni«.
